Wikipedija

Bela rasa

(Preusmerjeno s strani Belci)

Bela rasa je kulturna oznaka za populacije Evrope in njihove potomce. Kategorija "rase" je družben konstrukt, ki nima biološke podlage[1][2][3][4], temveč je povezana z zdravorazumskimi opažanji, ki jih ljudje tvorijo skozi vsakodnevno življenje kot so fenotipske razlike med različnimi populacijam.[5] Fizičen izgled pa ni nujno edini način, kako se rasa pripiše: ta je vezana tudi na jezik, kulturo, razred, religijo, stereotipe ipd. Prikaz tega so recimo irski, italijanski in poljski priseljenci v Združene države Amerike, ki danes sicer veljajo za "bele" Evropejce, vendar pa so bili v 19. in 20. stoletju izključeni in kategorije "belosti"[6][7].

Detajl freske na grobnici Setija I., ki upodablja Berbera, Nubijca, Levantinca in Egipčana.
Pet risb lobanj, ki predstavljajo primerke "mongolske", "ameriške", "kavkaške", "malajske" in "etiopijske" rase iz traktata "De generis humani varietate nativa" iz leta 1795 Johanna Friedricha Blumenbacha.

Zgodovina rasne kategorizacije kot biološke kategorije izhaja iz zgodnjenovoveške znanosti. Po Smedleyjevi in Marksovi analizi se je evropski pogled na "raso" – skupaj z mnogimi zamislimi, ki so danes povezane s tem pojmom – začel oblikovati v času znanstvene revolucije in evropskega imperializma. V tem obdobju se je začelo poudarjati proučevanje naravnih vrst, hkrati pa so evropske kolonialne sile vzpostavljale politične odnose z ljudstvi, ki so imela povsem drugačne kulturne in politične tradicije[8][9]. Ko so Evropejci prihajali v stik z ljudmi iz različnih delov sveta, so začeli razmišljati o telesnih, družbenih in kulturnih razlikah med različnimi skupinami. Vzpon atlantske trgovine s sužnji, ki je postopoma izpodrinila prejšnje oblike suženjstva, je še dodatno spodbudil razvrščanje ljudi – to pa je služilo kot opravičilo za podrejanje Afričanov[10].

V angleščini se beseda "rasa" prvič pojavi leta 1508, vendar pa je v tem času ideja povezana z bibličnim izročilom. To pomeni, da je bilo splošno sprejeto, da so vsi ljudje na Zemlji potomci Adama in Eve, torej pripadajo eni vrsti in imajo skupen izvor. Vendar pa so hkrati verjeli, da obstajajo različne skupine ljudi, ki so se na neki točki v preteklosti ločile (npr. v času vesoljnega potopa) in se razselile po Zemlji. Posledica tega so bili rodovi in sorodnostne linije, ki so ustrezale razlikam v fizičnem videzu in geografskem izvoru. Legitimizacija suženjstva v tem obdobju še ne izvira iz "rasne superiornosti" ene skupine nad drugo[5].

V 17. in 18. stoletju britanski in ameriški avtorji besedo "rasa" redko uporabljajo, vendar pa se med nekaterimi pojavi prepričanje, da so nekatere "rase" več vredne kot druge. Leta 1748 je angleški filozof David Hume napisal: "Črnci so edina 'rasa', ki ni nikoli razvila pomembnejše civilizacije, kar kaže, da so 'po naravi inferiorni belcem'."[5]

Taki pogledi so v 19. stoletju postajali vedno bolj pogosti. Če je Carl Linneaus v 18. stoletju v svoji klasifikaciji vrst raso razumel kot "tip" človeškega bitja[11], se je pod vplivom in sprejetjem teorije evolucije raso v 19. stoletju razumelo kot podvrsto[5]. Čeprav je večina znanstvenikov nacistični "znanstveni rasizem" pred drugo svetovno vojno obravnavala kot traparijo[12], je nacizem svojo ideologijo rasne superiornosti vseeno institucionaliziral v ustaljena znanstvena prepričanja, ki so legitimirala genocid.

Napredki v genetiki, zlasti po drugi svetovni vojni[5] so povzročili, da je biologija (pa tudi vede kot so antropologija ipd.) kategorijo "rase" izločila in ta danes znotraj te vede velja za psevdoznanstveno kategorijo[1][2][3][4]. Raso danes predvsem preučujejo družbene vede, saj ta – z njo pa tudi rasizem – ostaja del človeške družbe, kulture, politike ipd.

Viri

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 Zack, Naomi (2017). The Oxford Handbook of Philosophy and Race. Oxford University Press. ISBN 0190236957, 9780190236953. {{navedi knjigo}}: Preveri vrednost |isbn=: neveljaven znak (pomoč)
  2. ↑ 2,0 2,1 Marks, Jonathan (1996). »Science and Race«. American Behavioral Scientist, 40(2). str. 123–133. doi:doi:10.1177/0002764296040002003. {{navedi revijo}}: Preveri vrednost |doi= (pomoč)
  3. ↑ 3,0 3,1 Goodman, Alan (13. marec 2020). »Race Is Real, But It's Not Genetic«. Sapiens.
  4. ↑ 4,0 4,1 Yudell, Michael; Roberts, Dorothy; DeSalle, Rob; Tishkoff, Sarah (5. februar 2016). »Taking race out of human genetics«. Science. doi:10.1126/science.aac4951.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Haralambos, Michael; Holborn, Martin (2001). Sociologija: teme in pogledi. DZS. str. 658-666. ISBN 86-341-1910-6.
  6. ↑ Barrett, James R. (2012). The Irish Way: Becoming American in the Multiethnic City. Penguin Publishing Group. ISBN 0143122800, 9780143122807. {{navedi knjigo}}: Preveri vrednost |isbn=: neveljaven znak (pomoč)
  7. ↑ Jacobson, Matthew Frye (1999). Whiteness of a different color European immigrants and the alchemy of race. Cambridge, Mass.: Harvard University Press. ISBN 978-0674951914.. {{navedi knjigo}}: Preveri vrednost |isbn=: neveljaven znak (pomoč)
  8. ↑ Marks, Jonathan (2008). »Race: Past, present and future. Chapter 1.«. V Koenig, Barbara; Soo-Jin Lee, Sandra; Richardson, Sarah S. (ur.). Revisiting Race in a Genomic Age. Rutgers University Press.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam urednikov (povezava)
  9. ↑ Smedley, A. (1999). Race in North America: origin and evolution of a worldview. Boulder, Colorado: Westview Press. ISBN 0-8133-3448-9.
  10. ↑ Thiaw, Ibrahima; Mack, Deborah L. (Oktober 2020). »Atlantic Slavery and the Making of the Modern World: Experiences, Representations, and Legacies«. Current Anthropology, Volume 61, Number S22. doi:https://doi.org/10.1086/709830. {{navedi revijo}}: Preveri vrednost |doi= (pomoč); Zunanja povezava v |doi= (pomoč)
  11. ↑ »Linnaeus and race«. Linnean.
  12. ↑ Brattain, Michelle (2017). »Race, Racism, and Antiracism: UNESCO and the Politics of Presenting Science to the Postwar Public«. The American Historical Review, Volume 112, Issue 5. str. 1390–1. doi:https://doi.org/10.1086/ahr.112.5.1386. {{navedi revijo}}: Določen je več kot en |pages= in |page= (pomoč); Preveri vrednost |doi= (pomoč); Zunanja povezava v |doi= (pomoč)
 

Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bela_rasa&oldid=6424116«