Avtoseksiranje

živinorejska vzrejna metoda

Avtoseksiranje je živinorejska vzrejna metoda,[1] najbolj značilna za domače kokoši,[2] v okviru katere se osebki različnega spola po videzu (npr. obarvanosti ali vzorcih[3]) razlikujejo že takoj po izvalitvi.[4] Pojav je značilen tudi za nekatere druge vrste, recimo domače golobe.[5] Za odkritje te metode in razvoj prvih avtoseks pasem je odgovoren britanski genetik Reginald Punnett,[6] ki je bolje poznan po svojem Punnettovem kvadratu.[7]

Seksiranje piščancev po genu B (genu za grahavost)

ZnačilnostiUredi

UporabnostUredi

 
Seksiranje piščancev po hitrosti operjanja

Avtoseks piščance je mogoče po spolu ločevati takoj po izvalitvi,[3] četudi takrat še ni razvitih tipičnih kokošjih zunanjih spolnih znakov.[2] Praviloma so razlike vidne v barvi piščančjih peres (puha) ali prisotnosti oziroma odsotnosti posebnih vzorcev, kot so denimo naglavne lise.[3] Pri nekaterih pasmah se med spoloma ločuje po hitrosti operjanja, pri čemer se eden izmed spolov operja hitreje kot drugi. Hitrost operjanja je moč vrednotiti s primerjavo dolžine tulcev primarnih in krovnih perutnih peres.[8]

Genetsko ozadjeUredi

 
Seksiranje piščancev po genu S (genu za srebrno/zlato barvo)

Avtoseksiranje je genetska metoda, v okviru katere se rejci poslužijo specifičnih spolno vezanih genov, ki imajo na živali dobro viden fenotipski učinek.[2] Nekateri geni se namreč dedujejo različno glede na spol, kar pomeni, da jih samci prejmejo npr. v različnem številu izvodov kot samice. Dober primer avtoseks gena je gen za grahavost (grahasti gen), ki igra pomembno vlogo pri pasmah kokoši z grahastim vzorcem obarvanosti (na primer grahasta plimutka in slovenska grahasta kokoš).[3] Grahasti gen se deduje tako, da grahasto obarvani samci prejmejo dva izvoda, grahaste samice pa le en izvod tega gena.[6][9] Gen za grahavost je eden izmed avtoseks genov, ki se ga pogosto uporablja pri prireji križancev (hibridov), da se lahko te enostavne razvršča po spolu že takoj po rojstvu.[3] Pojavljajo se tudi čiste pasme, ki imajo avtoseks potomce po parjenju osebkov iste pasme.[6]

PrimeriUredi

Med avtoseks pasme kokoši sodijo na primer tuje Ancobar, Barnebar, Cambar, Cobar, Dorbar, Legbar, Polbar, Rhodebar in druge.[6] Avtoseks piščanci so značilni tudi za slovenske komercialne križance blagovne znamke Prelux.[8] Pri pitovnem piščancu prelux-BRO[10] in nesnici prelux-G se petelini operjajo kasneje kot kokoši, samčki nesne pasme prelux-Č imajo belo naglavno liso, samci prav tako nesne prelux-R so bele barve, medtem ko so samice rumenkasto rjavih odtenkov.[8]

SkliciUredi

  1. "Autosexing definition and meaning | Collins English Dictionary". www.collinsdictionary.com (angleščina). Pridobljeno dne 2021-11-18.
  2. 2,0 2,1 2,2 "Katalog znanj: Avo-Azo". www.katalog-znanj.bf.uni-lj.si. Pridobljeno dne 2021-11-18.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 "What is sexing, autosexing, and sex-linked?". My Pet Chicken. Pridobljeno dne 2021-11-18.
  4. "Definition of autosexing | Dictionary.com". www.dictionary.com (angleščina). Pridobljeno dne 2021-11-18.
  5. Hollander, W. F. (1942–04). "Auto-sexing in the domestic pigeon". Journal of Heredity. Vol. 33 no. 4. str. 135–140. doi:10.1093/oxfordjournals.jhered.a105150. ISSN 1465-7333.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 "Autosexing Poultry". poultrykeeper.com (angleščina). Pridobljeno dne 2021-11-18.
  7. Edwards, A. W. F. (2012–9). "Reginald Crundall Punnett: First Arthur Balfour Professor of Genetics, Cambridge, 1912". Genetics. Vol. 192 no. 1. str. 3–13. doi:10.1534/genetics.112.143552. ISSN 0016-6731. PMC 3430543. PMID 22964834.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  8. 8,0 8,1 8,2 Holcman, Antonija; Terčič, Dušan; Salobir, Janez; Zorman-Rojs, Olga (2020). Perutnina : reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. Ljubljana: Kmečki glas. ISBN 978-961-203-484-9. OCLC 1146270237.
  9. "Barred Gene Use in Chickens". Hobby Poultry (angleščina). Pridobljeno dne 2021-11-18.
  10. Bizant, Katja (2009). "Primerjava pitovnih in klavnih lastnosti treh genotipov piščancev : diplomsko delo, visokošolski strokovni študij". repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno dne 2021-11-18.