Avtocesta A6, Hrvaška

Avtocesta A6
Autocesta A6
Motorway-A6-Hex-Green.svg
Croatia Autocesta A6.svg
Osnovni podatki
Dolžina: 81 km
Trajanje gradnje: 1971–2008
Potek
AB-Kreuz-grün.svg (1) Bosiljevo 2 Motorway-A1-Hex-Green.svg 0,0 km
AB-Brücke.svg Severinske Drage 724 m 4,4 km
AB-Brücke.svg Osojnik 435 m
AB-Tunnel.svg Veliki Gložac 1130 m/1126 m 9,0 km
AB-Brücke.svg Zečeve drage 924 m 11,9 km
AB-Brücke.svg Hambarište 140 m
AB-Tunnel.svg Rožman brdo 528 m/508 m
AB-AS-grün.svg (2) Vrbovsko Državna cesta D42.svg 15,8 km
AB-Fluss.svg Dobra 546 m 16,1 km
AB-Fluss.svg Kamačnik 240 m 17,5 km
AB-Brücke.svg Lazi 74 m
AB-Brücke.svg Jablan II 206 m
AB-Brücke.svg Varoš 402 m
AB-Tunnel.svg Čardak 601 m/601 m
AB-Brücke.svg Stara Sušica 420 m
AB-Tunnel.svg Podvugleš 590 m/595 m 26,5 km
AB-Tunnel.svg Javorova Kosa 1450 m/1490 m 27,7 km
AB-Tank.svg AB-Rast.svg počivališče Ravna Gora Pfeil unten.svg Pfeil oben.svg 28,8 km
AB-AS-grün.svg (3) Ravna Gora Državna cesta D3.svg 30.9 km
AB-Brücke.svg Zalesina 463 m
AB-Tunnel.svg Vršek 865 m/859 m
AB-Tunnel.svg Dedin (prehod za divjad) 120 m/120 m
AB-Brücke.svg Delnice 101 m 42,0 km
AB-Tunnel.svg Lučice 581 m/590 m
AB-AS-grün.svg (4) Delnice Državna cesta D32.svg
AB-Tunnel.svg Sopač 740 m/775 m
AB-Brücke.svg Golubinjak 577 m 45,2 km
AB-Tunnel.svg Sleme 837 m/858 m
AB-AS-grün.svg (5) Vrata Z5062-HR.svg 50,6 km
AB-Tunnel.svg Vrata 257 m/262 m
AB-Brücke.svg Bajer 504 m 51,9 km
AB-Tank.svg AB-Autobahnkiosk.svg počivališče Lepenica Pfeil unten.svg 56,3 km
AB-Tunnel.svg Tuhobić 2142 m/2143 m 57,6 km
AB-Tank.svg AB-Autobahnkiosk.svg počivališče Tuhobić Pfeil oben.svg 59,0 km
AB-Brücke.svg Hreljin 537 m 59,8 km
AB-Tunnel.svg Hrasten 278 m/223 m
AB-AS-grün.svg (6) Oštrovica Državna cesta D501.svg 61,7 km
AB-Brücke.svg Bukovo 386 m
AB-Brücke.svg Melnik 146 m
AB-Brücke.svg Mali Svib 214 m
AB-Brücke.svg Veliki Svib 381 m
AB-Brücke.svg Čičave 304 m
Prometni znak B36.svg cestninska postaja Rijeka 70,1 km
AB-AS-grün.svg (7) Kikovica Državna cesta D40.svg 70,4 km
AB-Tank.svg počivališče Cernik-Čavle Pfeil unten.svg Pfeil oben.svg 74,5 km
AB-Brücke.svg Čavle
AB-AS-grün.svg (7a) Čavle Državna cesta D40.svg 75,6 km
AB-Brücke.svg Svilno
AB-Kreuz-grün.svg (8) razcep Orehovica Motorway-A7-Hex-Green.svg 80,2 km

Avtocesta A6 (imenovana tudi Goranka) je 81 kilometrov dolga avtocesta na Hrvaškem, ki povezuje Zagreb z Delnicami in Reko. Poteka od razcepa Bosiljevo 2, kjer se odcepi od avtoceste A1 Zagreb–Split, skozi Gorski kotar do Reke, kjer se na razcepu Orehovica navezuje na avtocesto A7.

GradnjaUredi

Leta 1971 je bil zgrajen prvi del avtocestne povezave med Reko in Zagrebom, 10,5-kilometrski odsek Orehovica–Kikovica. Odsek Zagreb–Karlovec v dolžini 39 kilometrov, danes del avtoceste A1, je bil prometu predan leta 1972.[1][2] Kmalu zatem je jugoslovanska oblast preusmerila sredstva v gradnjo avtoceste »Bratstvo in enotnost« proti Beogradu, s čimer se je gradnja povezav Zagreba z Reko ter Splitom skoraj ustavila.[3] Leta 1982 je bil odprt odsek Kikovica–Oštrovica, zgrajen kot polavtocesta.[4]

Gradnja se je v obliki polavtoceste intenzivno nadaljevala po hrvaški osamosvojitvi, leta 1997 je bil v celoti zgrajen polavtocestni odsek preko Delnic do Kupjaka. Decembra 1997 je hrvaška vlada ustanovila podjetje Autocesta Rijeka–Zagreb z namenom upravljanja dotlej zgrajenih odsekov avtoceste in financiranja gradnje njenega preostanka.[4] Leta 2003 sta bila delno kot polavtocesta, delno kot polna avtocesta zgrajena odseka Kupjak–Vrbovsko in Karlovec–Bosiljevo (slednji je del avtoceste A1). Junija 2004 je bila z odprtjem odseka Vrbovsko–Bosiljevo dokončana povezava med Zagrebom in Reko, od katere je 90 kilometrov predstavljala avtocesta in 56,5 kilometra polavtocesta.[4]

Druga faza gradnje je obsegala širitev polavtoceste med Kikovico in Bosiljevom na polni profil avtoceste. Nadgradnja odsekov v skupni dolžini 55,6 kilometra je bila dokončana oktobra 2008. Dokončano avtocesto je 22. oktobra svečano otvoril predsednik hrvaške vlade na južnem portalu predora Tuhobić.[2] Skupna cena izgradnje je bila ocenjena na več kot 661,5 milijona evrov.[5]

ZnačilnostiUredi

Avtocesta A6 je v celoti zgrajena z vsaj po dvema pasovoma in odstavnim pasom v vsako smer, razen v predorih, kjer so namesto odstavnega pasu odstavne niše. Odseki, katerih naklon presega 4 do 6 %, so tripasovni s pasom za počasna vozila.[6]

Največji del avtoceste poteka skozi hriboviti Gorski kotar, zaradi česar jo sestavljajo številni viadukti, mostovi, predori, nadvozi in podvozi. Na avtocesti A6 se nahaja 16 viaduktov, 3 mostovi in 12 predorov[6] v skupni dolžini 17,5 kilometra. Najdaljši predor na njej je predor Tuhobić z dolžino 2143 metrov, ki leži med priključkoma Oštrovica in Vrata. Predor je bil dvakrat ocenjen na preizkusu EuroTAP in na prvem preskusu leta 2004 prejel negativno oceno,[7] medtem ko je po odprtju druge cevi in varnostnih izboljšavah leta 2009 bil proglašen za drugi najvarnejši predor od evropskih predorov, testiranih tega leta.[8] Posebnost predstavljata predora Javorova Kosa in Podvugleš, ki sta med seboj oddaljena manj kot 60 metrov; pred nenadnim spreminjanjem razmer zaradi vremenskih vplivov je cesta med predoroma zaščitena s polprozornim nadstreškom.[9] Prehod za divjad (»zeleni most«) Dedin, ki se nahaja na najvišjem odseku avtoceste A6 (860 m nm. v.), je prvi tovrstni prehod na Hrvaškem.[6]

Avtocesta poteka po kraškem površju in med gradnjo je bilo odkritih ter saniranih okoli 200 kraških jam in drugih objektov.[10] Zaradi občutljivosti krasa za onesnaženje in prisotnosti številnih vodovarstvenih področij je avtocesta opremljena z zaprtim sistemom odvodnjavanja, ki zbira vodo z vozišča in jo prečisti pred izpustom v okolje.[10]

CestninaUredi

Avtocesta A6 uporablja zaprti sistem cestninjenja, pri katerem se cestnina obračuna ob izvozu glede na uporabljeni uvoz. Zaprti sistem je skupen za avtocesti A6 in A1, na katero se navezuje na razcepu Bosiljevo 2. Izvensezonske cestnine med čelno cestninsko postajo Reka in priključkom Bosiljevo 1 znašajo od 9 do 40 kun za osebna vozila.[11]

PrometUredi

Povprečni letni dnevni promet po posameznih odsekih spremlja podjetje Autocesta Rijeka–Zagreb z analizo zaračunane cestnine, statistiko pa objavlja družba Hrvatske ceste. Količina prometa je vzdolž celotne avtoceste dokaj podobna, najvišja med priključkoma Delnice in Vrata. Povprečni poletni dnevni promet je znatno višji od letnega, saj avtocesta predstavlja pomembno prometno povezavo do turističnih destinacij v Istri in Kvarnerju.

Povprečni letni in povprečni poletni dnevni promet po odsekih (2018)[12]
Odsek PLDP PPDP
  Bosiljevo–Vrbovsko 13.980 23.662
  Vrbovsko–Ravna Gora 14.459 24.283
  Ravna Gora–Delnice 14.387 24.212
  Delnice–Vrata 15.245 25.774
  Vrata–Oštrovica 15.088 25.556
  Oštrovica–Kikovica 11.827 18.096

SkliciUredi

  1. "Kapitalna prometna infrastruktura Republike Hrvatske" (PDF) (hrvaščina). Mario Crnjak, Goran Puž. November 2007.
  2. 2,0 2,1 "Autocesta A6, Rijeka - Zagreb otvorena i puštena u promet u punom profilu" (PDF) (hrvaščina). HUKA bilten. November 2008.
  3. "Naša ideja je bila izgraditi ono što smo zvali 'hrvatski križ'" (PDF). Nedjeljni vjesnik. 27. junij 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. 7. 2007.
  4. 4,0 4,1 4,2 "Priča duga 35 godina: Rijeka i Zagreb spojeni autocestom" (PDF) (hrvaščina). HUKA bilten. September 2004.
  5. "Otvoren puni profil autoceste Rijeka-Zagreb". Poslovni dnevnik (hrvaščina). 22. 10. 2008.
  6. 6,0 6,1 6,2 "Dionice" (hrvaščina). Autocesta Rijeka–Zagreb d. d. Pridobljeno dne 5. 2. 2020.
  7. "Testiranje tunela u Republici Hrvatskoj 2006" (PDF) (hrvaščina). Hrvatski autoklub.
  8. "EuroTAP" (hrvaščina). Hrvatski autoklub.
  9. "Nadstrešnica između tunela Javorova kosa i Pod Vugleš" (hrvaščina). Konstruktor-Split. Pridobljeno dne 5. 2. 2020.
  10. 10,0 10,1 "Zaštita voda u funkciji održivog razvoja Autoceste Rijeka – Zagreb" (PDF) (hrvaščina). HUKA bilten. Marec 2009.
  11. "Cjenik prolaza" (hrvaščina). Autocesta Rijeka–Zagreb d. d. Pridobljeno dne 5. 2. 2020.
  12. "Prosječni godišnji i prosječni ljetni dnevni promet s općim podatcima o brojačkim mjestima u 2018. Godini - autoceste". hrvatske-ceste.hr (hrvaščina). 2018. Pridobljeno dne 8. 2. 2020.