Avtocesta A6, Hrvaška
| Avtocesta A6 Autocesta A6 | |
|---|---|
| |
| |
| Osnovni podatki | |
| Dolžina: 81 km | |
| Trajanje gradnje: 1971–2008 | |
| Potek | |
 (1) Bosiljevo 2 
|
0,0 km |
 Medved 111 m
|
|
| Jastrebica 101 m
|
|
| Severinske Drage 724 m
|
4,4 km |
| Osojnik 435 m
|
|
 Veliki Gložac 1130 m/1126 m
|
9,0 km |
| Zečeve drage 924 m
|
11,9 km |
| Hambarište 140 m
|
|
| Rožman brdo 528 m/508 m
|
|
 (2) Vrbovsko 
|
15,8 km |
 Dobra 546 m
|
16,1 km |
| Kamačnik 240 m
|
17,5 km |
| Lazi 74 m
|
|
| Jablan II 206 m
|
|
| Varoš 402 m
|
|
| Čardak 601 m/601 m
|
|
| Stara Sušica 420 m
|
|
| Podvugleš 590 m/595 m
|
26,5 km |
| Galerija med Podvuglešom in Javorovo Koso
|
27,6 km |
| Javorova Kosa 1450 m/1490 m
|
27,7 km |
  počivališče Ravna Gora  
|
28,8 km |
(3) Ravna Gora 
|
30.9 km |
| Zalesina 463 m
|
|
| Vršek 865 m/859 m
|
|
| Dedin (prehod za divjad) 120 m/120 m
|
|
| Delnice 101 m
|
42,0 km |
| Lučice 581 m/590 m
|
|
(4) Delnice 
|
|
| Sopač 740 m/775 m
|
|
| Golubinjak 577 m
|
45,2 km |
| Sleme 837 m/858 m
|
|
(5) Vrata 
|
50,6 km |
| Vrata 257 m/262 m
|
|
| Bajer 504 m
|
51,9 km |
 počivališče Lepenica
|
56,3 km |
| Tuhobić 2142 m/2143 m
|
57,6 km |
| počivališče Tuhobić
|
59,0 km |
| Hreljin 537 m
|
59,8 km |
| Hrasten 278 m/223 m
|
|
(6) Oštrovica 
|
61,7 km |
| Bukovo 386 m
|
|
| Melnik 146 m
|
|
| Mali Svib 214 m
|
|
| Veliki Svib 381 m
|
|
| Čičave 304 m
|
|
| Kikovica 55 m
|
|
| Konj 52 m
|
|
 cestninska postaja Reka
|
70,1 km |
(7) Kikovica 
|
70,4 km |
| Soboli 50 m
|
|
| počivališče Cernik-Čavle
|
74,5 km |
| Čavle 80 m
|
|
| (7a) Čavle
|
75,6 km |
| Svilno 230 m
|
|
(8) razcep Orehovica 
|
80,2 km |
Avtocesta A6 (imenovana tudi Goranka) je 81 kilometrov dolga avtocesta na Hrvaškem, ki povezuje Zagreb z Delnicami in Reko. Poteka od razcepa Bosiljevo 2, kjer se odcepi od avtoceste A1 Zagreb–Split, skozi Gorski kotar do Reke, kjer se na razcepu Orehovica navezuje na avtocesto A7.
Gradnja uredi
Leta 1971 je bil zgrajen prvi del avtocestne povezave med Reko in Zagrebom, 10,5-kilometrski odsek Orehovica–Kikovica. Odsek Zagreb–Karlovec v dolžini 39 kilometrov, danes del avtoceste A1, je bil prometu predan leta 1972.[1][2] Kmalu zatem je jugoslovanska oblast preusmerila sredstva v gradnjo avtoceste »Bratstvo in enotnost« proti Beogradu, s čimer se je gradnja povezav Zagreba z Reko ter Splitom skoraj ustavila.[3] Leta 1982 je bil odprt odsek Kikovica–Oštrovica, zgrajen kot polavtocesta.[4]
Gradnja se je v obliki polavtoceste intenzivno nadaljevala po hrvaški osamosvojitvi, leta 1997 je bil v celoti zgrajen polavtocestni odsek preko Delnic do Kupjaka. Decembra 1997 je hrvaška vlada ustanovila podjetje Autocesta Rijeka–Zagreb z namenom upravljanja dotlej zgrajenih odsekov avtoceste in financiranja gradnje njenega preostanka.[4] Leta 2003 sta bila delno kot polavtocesta, delno kot polna avtocesta zgrajena odseka Kupjak–Vrbovsko in Karlovec–Bosiljevo (slednji je del avtoceste A1). Junija 2004 je bila z odprtjem odseka Vrbovsko–Bosiljevo dokončana povezava med Zagrebom in Reko, od katere je 90 kilometrov predstavljala avtocesta in 56,5 kilometra polavtocesta.[4]
Druga faza gradnje je obsegala širitev polavtoceste med Kikovico in Bosiljevom na polni profil avtoceste. Nadgradnja odsekov v skupni dolžini 55,6 kilometra je bila dokončana oktobra 2008. Dokončano avtocesto je 22. oktobra svečano otvoril predsednik hrvaške vlade na južnem portalu predora Tuhobić.[2] Skupna cena izgradnje je bila ocenjena na več kot 661,5 milijona evrov.[5]
Značilnosti uredi
Avtocesta A6 je v celoti zgrajena z vsaj po dvema pasovoma in odstavnim pasom v vsako smer, razen v predorih, kjer so namesto odstavnega pasu odstavne niše. Odseki, katerih naklon presega 4 do 6 %, so tripasovni s pasom za počasna vozila.[6]
Največji del avtoceste poteka skozi hriboviti Gorski kotar, zaradi česar jo sestavljajo številni viadukti, mostovi, predori, nadvozi in podvozi. Na avtocesti A6 se nahaja 16 viaduktov, 3 mostovi in 12 predorov[6] v skupni dolžini 17,5 kilometra. Najdaljši predor na njej je predor Tuhobić z dolžino 2143 metrov, ki leži med priključkoma Oštrovica in Vrata. Predor je bil dvakrat ocenjen na preizkusu EuroTAP in na prvem preskusu leta 2004 prejel negativno oceno,[7] medtem ko je po odprtju druge cevi in varnostnih izboljšavah leta 2009 bil proglašen za drugi najvarnejši predor od evropskih predorov, testiranih tega leta.[8] Posebnost predstavljata predora Javorova Kosa in Podvugleš, ki sta med seboj oddaljena manj kot 60 metrov; pred nenadnim spreminjanjem razmer zaradi vremenskih vplivov je cesta med predoroma zaščitena s polprozornim nadstreškom.[9] Prehod za divjad (»zeleni most«) Dedin, ki se nahaja na najvišjem odseku avtoceste A6 (860 m nm. v.), je prvi tovrstni prehod na Hrvaškem.[6]
Avtocesta poteka po kraškem površju in med gradnjo je bilo odkritih ter saniranih okoli 200 kraških jam in drugih objektov.[10] Zaradi občutljivosti krasa za onesnaženje in prisotnosti številnih vodovarstvenih področij je avtocesta opremljena z zaprtim sistemom odvodnjavanja, ki zbira vodo z vozišča in jo prečisti pred izpustom v okolje.[10]
Cestnina uredi
Avtocesta A6 uporablja zaprti sistem cestninjenja, pri katerem se cestnina obračuna ob izvozu glede na uporabljeni uvoz. Zaprti sistem je skupen za avtocesti A6 in A1, na katero se navezuje na razcepu Bosiljevo 2. Izvensezonske cestnine med čelno cestninsko postajo Reka in priključkom Bosiljevo 1 znašajo od 9 do 40 kun za osebna vozila.[11]
Promet uredi
Povprečni letni dnevni promet po posameznih odsekih spremlja podjetje Autocesta Rijeka–Zagreb z analizo zaračunane cestnine, statistiko pa objavlja družba Hrvatske ceste. Količina prometa je vzdolž celotne avtoceste dokaj podobna, najvišja med priključkoma Delnice in Vrata. Povprečni poletni dnevni promet je znatno višji od letnega, saj avtocesta predstavlja pomembno prometno povezavo do turističnih destinacij v Istri in Kvarnerju.
| Povprečni letni in povprečni poletni dnevni promet po odsekih (2018)[12] | ||
|---|---|---|
| Odsek | PLDP | PPDP |
 Bosiljevo–Vrbovsko
|
13.980 | 23.662 |
| Vrbovsko–Ravna Gora
|
14.459 | 24.283 |
| Ravna Gora–Delnice
|
14.387 | 24.212 |
| Delnice–Vrata
|
15.245 | 25.774 |
| Vrata–Oštrovica
|
15.088 | 25.556 |
| Oštrovica–Kikovica
|
11.827 | 18.096 |
Sklici uredi
- ↑ »Kapitalna prometna infrastruktura Republike Hrvatske« (PDF) (v hrvaščini). Mario Crnjak, Goran Puž. november 2007.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 2,0 2,1 »Autocesta A6, Rijeka - Zagreb otvorena i puštena u promet u punom profilu« (PDF) (v hrvaščini). HUKA bilten. november 2008.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »Naša ideja je bila izgraditi ono što smo zvali 'hrvatski križ'« (PDF). Nedjeljni vjesnik. 27. junij 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. julija 2007.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »Priča duga 35 godina: Rijeka i Zagreb spojeni autocestom« (PDF) (v hrvaščini). HUKA bilten. september 2004.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »Otvoren puni profil autoceste Rijeka-Zagreb«. Poslovni dnevnik (v hrvaščini). 22. oktober 2008.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 »Dionice« (v hrvaščini). Autocesta Rijeka–Zagreb d. d. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2020. Pridobljeno 5. februarja 2020.
- ↑ »Testiranje tunela u Republici Hrvatskoj 2006« (PDF) (v hrvaščini). Hrvatski autoklub.[mrtva povezava]
- ↑ »EuroTAP« (v hrvaščini). Hrvatski autoklub.
- ↑ »Nadstrešnica između tunela Javorova kosa i Pod Vugleš« (v hrvaščini). Konstruktor-Split. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julija 2011. Pridobljeno 5. februarja 2020.
- ↑ 10,0 10,1 »Zaštita voda u funkciji održivog razvoja Autoceste Rijeka – Zagreb« (PDF) (v hrvaščini). HUKA bilten. Marec 2009.
- ↑ »Cjenik prolaza« (v hrvaščini). Autocesta Rijeka–Zagreb d. d. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2020. Pridobljeno 5. februarja 2020.
- ↑ »Prosječni godišnji i prosječni ljetni dnevni promet s općim podatcima o brojačkim mjestima u 2018. Godini - autoceste«. hrvatske-ceste.hr (v hrvaščini). 2018. Pridobljeno 8. februarja 2020.