Wikipedija

Astrid Švedska

Astrid Švedska (polno ime Astrid Sofia Lovisa Thyra), kraljica Belgijcev, * 17. november 1905, Stockholm, Švedska, † 29. avgust 1935, Schwyz, Švica.

Astrid Švedska
Kraljica Belgijcev
Vladanje17. februar 1934 - 29. avgust 1935
Rojstvo17. november 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2][3]
Arvfurstens palats[d], Stockholm, Švedska
Smrt29. avgust 1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][3] (29 let)
Küssnacht[d], Švica
Pokop
Laekenska cerkev Matere Božje
ZakonecLeopold III. Belgijski (por. 1926–1935; njena smrt)
PotomciJožefina-Šarlota, velika vojvodinja Luksemburška
Baudouin I. Belgijski
Albert II. Belgijski
RodbinaBernadotte (z rojstvom)
Saška-Coburg in Gotha
(s poroko)
OčePrinc Karel, vojvoda Västergötlandski
MatiPrincesa Ingeborg Danska
ReligijaRimokatolicizem,
prej Luteranstvo

Astrid je bila kraljica soproga kralja Leopolda III. Belgijskega. Z rojstvom je bila princesa švedske kraljevske hiše Bernadotte. Njena vnuka sta kralj Filip Belgijski in Henri, veliki vojvoda Luksemburški.

Zgodnje življenje uredi

 
Princesa Astrid s svojimi sestrami

Astrid se je rodila 17. novembra 1905 v Arvfurstens Palats v Stockholmu kot tretja hčerka princa Karla, vojvode Västergötlandske in njegove žene princese Ingeborg Danske. Njen oče je bil mlajši brat kralja Gustava V. Švedskega in njena mama je bila sestra kralja Kristjana X. Danskega in Haakona VII. Norveškega. Imela je enega brata, Karla, in dve starejši sestri, Margareto, ki se je kasneje poročila z danskim princem, in Marto, ki se je poročila z bodočim kraljem Olafom V. Norveškim.

Astrid je večino otroštva preživela v palači Arvfurstens v Stockholmu in v družinski poletni rezidenci v Fridhemu. Po končani šoli je Astrid delala v sirotišnici v Stockholmu, kjer je skrbela za otroke.[4]

Poroka uredi

Septembra 1926 je bila oznanjena zaroka med Astrid in kronskim princem Leopoldom.[5] Leopold je bil sin kralja Alberta I. Belgijskega in njegove žene kraljice Elizabete, rojene vojvodinje Elizabete Bavarske.

Astrid in Leopold sta se civilno poročila 4. novembra 1926 v Stockholmu v švedski kraljevski palači. Po civilni poroki sta se ločeno odpravila v Bruselj,[6] kjer sta se 10. novembra cerkveno poročila v katedrali Sv. Michaela in sv. Gudule.[7] Cerkvene poroke se je bilo udeležilo veliko njunih mladih prijateljev in sorodnikov: princesa Feodora Danska, princesa Marija-Jožefa Belgijska, princesa Marta Švedska, princesa Ingrid Švedska, Alfhild Ekelund, princ Karel Švedski, princ Gustav Adolf Švedski, kronski princ Olaf Norveški, Margareta Stähl, grof Claes Sparre, Anna Adelswärd, princ Karel Belgijski, grof Folke Bernadotte, baron Sigvard Beck-Friis, Anne Marie von Essen in baron Karl Strömfelt.[8]

Princesa Astrid je za poročno darilo od belgijske vlade dobila tiaro, ki jo je ustvaril belgijski zlatar Van Bever. Po njeni smrti je tiara šla v lasti kralju Leopoldu in njegova druga žena princesa Lilian je nosila dele tiare. Leopold se je odpovedal prestolu v korist svojemu sinu Baudouinu; ko se je Baudouin poročil, je Leopold predal tiaro novi kraljici. Fabiola, belgijska prva kraljica po Astrid, jo je nosila na svoj poročni dan, po Baudouinovi smrti pa jo je izročila kraljici Paoli, ki je po abdikaciji svojega moža Alberta dala Mathilde, novi kraljici Belgijcev.

 
Leopold in Astrid na njun poročni dan

Astrid so Belgijci navdušeno sprejeli. Bila je zelo ljubljena zaradi svoje lepote, šarma in preprostosti. Njeni javne in uradne naloge so sevale navdušenje. Kot vojvodinja Brabantska si je prizadevala za lajšanje različnih oblik stisk.[9] Oktobra 1927 sta Leopold in Astrid dobila hčer, princeso Jožefino-Šarloto (kasneje veliko vojvodinjo Luksemburga).[10] Tri leta kasneje, septembra 1930 se je rodil njun prvi sin, princ Baudouin, ki je sčasoma nasledil svojega očeta kot kralj Belgijcev.

Vzgojena v luteranski veri, se je Astrid po poroki s princem Leopoldom spreobrnila v katoliško vero. Na začetku je razmišljala o spreobrnjenju preprosto zato, ker je bila to vera v Belgiji, ampak ji je duhovnik, s katerim se je posvetovala, oče William Hemmick, rekel, naj tega ne stori, dokler resnično ne verjame, da je to resnična religija.[11] Astrid se je naučila več o katolicizmu in nekaj let kasneje, leta 1930, se je spreobrnila zaradi pristnega prepričanja. Njena odločitev jo je navdala z veseljem in to je zaupala tesnemu prijatelju iz otroštva: »Moja duša je našla mir.«[12] Njen tast, kralj Albert, ki je bil sam zelo pobožen, je na dan Astridine konverzije ponovil: »Vesel sem, zelo vesel. Zdaj je vsa družina združena v isti veri.«[13]

Vojvodinja Brabantska je postala botra Christini, hčerki Anne Sparre,[14] Christine, in princesi Astrid, drugi hčerki njene sestre prestolonaslednice Märthe.

Kraljica uredi

 
Astrid Švedska

17. februarja 1934 je kralj Albert umrl v gorsko-plezalni nesreči v Marche-les-Dames v Belgiji. Leopold in Astrid sta postala nov kralj in kraljica Belgijcev z nazivom veličanstvo. Kasneje istega leta se je Leopoldu in Astrid rodil tretji otrok. Poimenovala sta ga Alberta po njegovem dedku.[15] Albert je sčasoma nasledil svojega brata Baudouina kot kralj Belgijcev

Kot kraljica Belgijcev je namenila Astrid svoj čas vzgoji svoje otrok. Bila je zelo zaskrbljena s položajem žensk, otrok in prikrajšanih oseb. V času gospodarske krize v Belgiji leta 1935 je organizirala zbiranje oblačil in hrane za reveže. To je storila z odprtim pismom, ki je bil objavljen kot »poziv kraljice«. Kraljica Astrid je obiskala tudi revna naselja v Belgiji.[16]

Kraljica Astrid se je predvsem zavzemala za usposabljanje žensk v otroškem in zdravstvenem varstvu.[17] Podprla je izobraževanje mladih deklet v šiviljstvu, da bi imele boljše poklicne možnosti.[17] Podpirala je katoliške dobrodelne ustanove, kot so na primer sestre svetega Vincenta de Paula, in liberalne organizacije, kot je Fédération des Foyers Belges.[17] Bila je tudi občinstvo zagovornicam ženskih pravic, kot na primer baronici Marthe Boël, predsednici državnega sveta belgijskih žensk.[17]

Maja 1935 je bila kraljica Astrid patron mlečnega tedna, to je bilo prizadevanje, da bi Belgijce spodbudili k pitju zdravih pijač. Ob tej priložnosti je Gatienu du Parcu, enemu izmed dvorjanov naložila pripravo podrobnega poročila o mlečnih predpisih v tujini.[17]

Smrt uredi

 
Astridin pogreb

Avgusta 1935 sta šla kralj in kraljica na počitnice v Švico. 29. avgusta 1935 sta se odločila, da bosta šla še na zadnji pohod v gore, preden se vrneta domov. Kralj je vozil in kraljica je sedela na sprednjem sedežu poleg njega z zemljevidom v naročju. Ko je kraljica pokazala nekaj možu, je on pogledal zemljevid in avto speljal s ceste po strmem pobočju in trčil v hruško. Astrid je ob trku vrglo ob drevo in je umrla na kraju nesreče (v Küssnachtu am Rigi, v bližini jezera Luzern v Švici) zaradi svojih poškodb.

Kraljica Astrid je bila položena v kraljevi trezor v cerkvi Naše Gospe v Laeknu v Bruslju zraven svojega moža kralja Leopolda III. Belgijcev in njegove druge žene princese Liliane Belgijske.

Zapuščina uredi

Leta 1935 je Belgija je izdala poštno znamko, ki je prikazovala njen portret v črni barvi, ta izdaja je bila znana kot žalovanje Astrid. Kasneje istega leta je izdala serijo znamk z enakim dizajnom za protituberkulozni sklad.[18] V njen spomin je bila poimenovana Place de la Reine Astrid v pariškem okrožju.[19]

 
Astridina kapela v Küssnachtu

Spominska kapela, imenovana kapela Astrid,[20] je bila zgrajena v Švici na mestu nesreče. Švicarska vlada je zemljišče podelila Belgiji leto po Astridini smrti in kapelo je zagradila v stilu valonske podeželske cerkve.[21] Kapela je postala destinacija švedskih in belgijskih turistov.[22] Muzej v bližini ima slike in spominke dogodka, vključno s kupom vetrobranskega stekla in deblo hruške. Neurje iz leta 1992 je podrlo drevo. Avto je na zahtevo kralja potonilo v globokem delu Vierwaldstätterseeja.[23]

Od maja 2015 dva od njenih vnukov istočasno vladata: kralj Filip Belgijski in veliki vojvoda Henri Luksemburški. Bila je tudi teta Haralda V. Norveškega.

Priljubljena švedska plast torte Prinsesstårta (Princesina torta) je bil imenovana po Astrid in njenih dveh sestrah, ko so bile mlajše.[24]

Štiri potomke so poimenovane Astrid v njeno čast. Njeni vnukinji, princesa Marie-Astrid Luksemburška, princesa Astrid Belgijska, njena pravnukinja princesa Marie-Astrid Lihtenštajnska in pra-pravnukinja nadvojvodinja Anna Astrid Avstrije-Este. Njena nečakinja, princesa Astrid Norveška je bila poimenovana v njeno čast.[25] Hčerka njenega moža kralja Leopolda in njegove druge žene Lilian, princesa Marie-Christine Daphné Astrid Élisabeth Léopoldine, je bila prav tako poimenovana v njeno čast.

Nazivi in grbi uredi

Nazivi uredi

  • 17. november 1905 - 4. november 1926: Njena kraljevska visokost princesa Astrid Švedska
  • 4. november 1926 - 17. februar 1934: Njena kraljevska visokost princesa Astrid Belgijska, vojvodinja Brabantska, princesa Švedske
  • 17. november 1934 - 29. avgust 1935: Njeno visočanstvo kraljica Astrid, kraljica Belgijcev, princesa Švedske

Grbi uredi

 
Zakonski grbi kraljice Astrid Belgijske
 
Kraljevski monogram kraljice Astrid Belgijske

Predniki uredi

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
8. Oskar I. Švedski (=28)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
4. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
9. Jožefina Leuchtenberška (=29)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
2. Princ Karel, vojvoda Västergötlandski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Friderik Viljem, knez Nassau-Weilburški
 
 
 
 
 
 
 
10. Viljem, vojvoda Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Grofica Ludovika Izabela Kirchberška
 
 
 
 
 
 
 
5. Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Princ Pavel Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Katarina Šarlota Saško-Hildburghausenska
 
 
 
 
 
 
 
1. Princesa Astrid Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Friderik Viljem, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
12. Kristjan IX. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Louise Karolina Hesse-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
6. Friderik VIII. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Princ Viljem Hesseški
 
 
 
 
 
 
 
13. Ludovika Hesse-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Ludovika Šarlota Danska
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Ingeborg Danskia
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Oskar I. Švedski (=8)
 
 
 
 
 
 
 
14. Karel XV. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Jožefina Leuchtenberška (=9)
 
 
 
 
 
 
 
7. Lovisa Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Princ Friderik Nizozemski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Ludovika Nizozemska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Ludovika Pruska
 
 
 
 
 
 


Viri uredi

  • Catherine Barjansky. »Portraits with Backgrounds.« (Potreti z ozadji)
  • Art Beeche. »The Snow Princess.« (Zimska princesa)
  • Robert Capelle. »Dix-huit ans auprès du Roi Léopold.« (Osemnajst leto do kralja Leopolda.)
  • Charles d'Ydewalle. »Albert and the Belgians: Portrait of a King.« (Albert in Belgijci: Portret kralja)
  • Evelyn Graham. »Albert King of the Belgians« (Albert, kralj Belgijcev.)
  • Luciano Regolo. »La Regina Incompresa.« (Narobe razumeta kraljica)
  • Lars Rooth. »More Joy Than Pain.« (Več veselja od bolečine)
  • Anna Sparre. »Astrid mon amie.« (Astrid, moja prijateljica)
  • Lucas Netley (1934). "Albert the Brave, King of the Belgians" (Albert Pogumni, kralj Belgijcev). Hutchinson. str. 290.

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Find a Grave — 1996.
  2. ↑ 2,0 2,1 Lundy D. R. The Peerage
  3. ↑ 3,0 3,1 Brockhaus Enzyklopädie
  4. ↑ Abi, Jo (7. avgust 2020). »The short and tragic life of Queen Astrid of Belgium«.
  5. ↑ »The Milwaukee Sentinel - Oct 28, 1926«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2016. Pridobljeno 5. oktobra 2015.
  6. ↑ “Common Civil Ceremony for Royal Wedding.” The Spartanburg Herald: 5. november 1926 (angleško)
  7. ↑ “Many Injured in Big Jam at Royal Wedding.”The Reading Eagle: 10. november 1926 (angleško)
  8. ↑ Hedman, Sten. “Nobility Out For Wedding.” The Youngstown Vindicator skozi The Chicago Daily News: 3. november 1926 (angleško)
  9. ↑ »Princess Astrid (1905-35)«. Swedish Royal Court. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2021. Pridobljeno 8. februarja 2022.
  10. ↑ “New Royal Baby in Belgium.” The Youngstown Vindicator: 11. oktober 1927
  11. ↑ More Joy Than Pain, 1991, Lars Rooth str. 84–85
  12. ↑ Citirala Anna Sparre v Astrid mon amie, 2005, str. 128
  13. ↑ Citirala Charles d'Ydewalle v Albert and the Belgians: Portrait of a King, 2005, str. 259
  14. ↑ Sparre, Anna. Astrid mon amie. 2005. ""But I promised I would look after my god-daughter, Christina, if something happened to you," she answered, trying to smile."
  15. ↑ “Belgian Prince Born.” The Pittsburgh Press: 7. junij 1934
  16. ↑ Sparre, Anna. Astrid mon amie. 2005.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 17,3 17,4 Koninckx, Christian; Libert-Vandenhove, Louise-Marie. Astrid: 1905-1935 (2005). str. 103-115.
  18. ↑ Stanley Gibbons Simplified catalogue. Stamps of the World, 1985 Edition
  19. ↑ »La Place de la Reine Astrid«. paristoric.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 8. februarja 2022.
  20. ↑ »Astrid Kapelle Küssnacht am Rigi«. rigi.ch.
  21. ↑ »Belgischer König auf Kurzvisite in Küssnacht«. Neue Zürcher Zeitung. 29. avgust 2010.
  22. ↑ »Der belgische König kommt nach Küssnacht«. Neue Zürcher Zeitung. 25. avgust 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2012.
  23. ↑ »Der belgische König kommt nach Küssnacht«. Neue Zürcher Zeitung. 25. avgust 2010. Pridobljeno 2. oktobra 2015. (nemško)
  24. ↑ »Traditionsenlig tårtfrossa - Prinsessyra bäddar för prinsesstårtans vecka«. Cisionwire. 17. september 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2010.
  25. ↑ »Princess Astrid celebrates her 80th birthday«. Norwegian Royal House. 11. februar 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2021. Pridobljeno 8. februarja 2022.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Astrid Švedska.
Astrid Švedska
Rojen: 17. november 1905 Umrl: 29. avgust 1935
Belgijska kraljevska družina
Predhodnik: 
Elizabeta Bavarska 		Kraljica soproga Belgijcev
1934–1935 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Fabiola de Mora y Aragón
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Astrid_Švedska&oldid=6088013«