Askvinci
Askvinci so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11. stoletja naprej in v začetku 12. stoletja velik vpliv v Savinjski krajini in Podravski krajini, prisotni pa so bili tudi na Kranjskem. Utemeljitelj te rodbine je bil Askvin, eden od odvetnikov Heme Selško-breške. Potomec Starkhand I. je bil okrog 1103 mejni grof v Savinjski krajini, potem pa je rodbina zaradi rivalstva s Spanheimi doživela nagel propad.
Vzpon Askvincev uredi
Askvin je svojo kariero zgradil kot verjetni sorodnik Heme Selško-breške in kot njen odvetnik oziroma kot odvetnik njenega moža Viljema II.- in sicer za samostan Krka.[1][2][3] Po smrti Viljema II. in njegovih dveh sinov je ovdovela Hema del velike dediščine prepustila sorodnikom, med drugim tudi Askvinu.[2] Askvinska rodbina je imela v svojih rokah dele Savinjskega ozemlja[4] in tako je bil Askvinov vnuk Starkhand II. okrog leta 1103 mejni grof v Savinjski krajini,[5][6] že prej pa odvetnik krške cerkve.[7]
Zaton Askvincev uredi
Za časa Starkhanda II. se je v nemških deželah med cesarjem in papežem vnel boj za investituro. V nasprotju s Spanheimi so se tedaj Askvinci znašli na udaru, saj so podpirali cesarjevo stran: posledice političnega preobrata so bile za njih najverjetneje katastrofalne- verjetno so izgubili skoraj celotno posest, ki naj bi jo prevzeli Spanheimi, zavezniki salzburškega nadškofa Konrada I.[8][9] Med drugim jih je Bernard Mariborski leta 1106 pregnal iz Dravske pokrajine.[10] Askvinci so se še nekaj časa obdržali na Kranjskem, kjer je deloval Starkhandov brat grof Wergand, ki je bil pred letom 1131 tudi odvetnik krške cerkve.[7] Wergand je imel sinove Henrika Prisa, Dietrika in Majnhalma ter hčer Hemo, ki je bila poročena z grofom Volfradom Trebinjskim.[11]
Askvinci in Celjski grofje uredi
Starkhand II. in Wergand sta imela še brata grofa Ulrika.[7] Ker se Askvinci v 11. stoletju nahajajo približno na istem območju, kjer v 12. stoletju srečamo Savinjske oziroma Žovneške gospode, se zdi precej verjetna hipoteza o askvinskem poreklu Celjskih grofov[3] in po Kronesu naj bi bili Žovneški oziroma Celjski prav potomci leta 1103 poslednjič omenjenega askvinovca Ulrika, sina Starchanda II.[12]
Genealogija Askvincev uredi
| Askvin (okrog 1045) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Starkhand I. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Werigand | Starkhand II. | Ulrik | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Henrik Pris | Dietrik | Majnhalm | Hema ∞ grof Wolfrad | predniki Celjskih grofov? | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sklici uredi
- ↑ Kos, M.(1902). Str. 87, 93.
- ↑ 2,0 2,1 Fugger Germadnik, R. et al. (2001): Str. 11.
- ↑ 3,0 3,1 Fugger Germadnik, R.(2006).Str. 4-5.
- ↑ Orožen, J. (1971): Str. 224.
- ↑ Kos, M. (1915). Str. xxxiii.
- ↑ Kos, M. (1902). Str. xliv.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 Kos, M. (1915). Str. xiii.
- ↑ Komac, A. (2006). Str. 112.
- ↑ Kos, M. (1915). Str. xv.
- ↑ Curk, J. (1983). Str. 149.
- ↑ Kos, M. (1915). Str. xiii, xli.
- ↑ Orožen, J. (1971). Str. 114.
Viri uredi
- Curk , Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora. Iz: Časopis za slovensko krajevno zgodovino št. 31. Strani 148-157.
- Fugger Germadnik, Romanda (2006): K zvezdam in nazaj: Ob 550-letnici smrti poslednjega grofa celjskega. Celje, Pokrajinski muzej Celje.
- Fugger Germadnik, Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajinski muzej Celje.
- Kos, Milko (1902).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
- -- (1915).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Četrta knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
- Komac, Andrej (2006). Od mejne grofije od dežele : Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, ur. Miha Kosi. Ljubljana, ZRC-SAZU
- Orožen, Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju.