Arsinoja II.

Arsinoja II. (starogrško Ἀρσινόη, Arsinóe) je bila ptolemajska princesa, po poroki z makedonskim kraljem Lizimahom kraljica Trakije, Male Azije in Makedonije in po poroki z bratom Ptolemajem II. Filadelfom kraljica in regentka ptolemajskega Starega Egipta, * 316 pr. n. št., † med julijem 270 pr. n. št. in 260 pr. n. št.

Arsinoja II. v hieroglifih
M17E23
O34
D4
N35
X1G1H8

ˁrsỉnȝt
Arsinat
Arsinoja
G1E23
O34
N35

ȝrsn
Arsn
Arsinoja

ŽivljenjeUredi

MladostUredi

Arsinoja II. je bila prva hčerka faraona Ptolemaja I. Soterja, ustanovitelja helenistične Ptolemajske dinastije vladarjev Starega Egipta, in njegove druge žene Berenike I.[1]

Lizimahova soprogaUredi

Ko je bila stara okoli petnajst let, so jo poročili s kraljem Lizimahom, takrat starim okoli šestdeset let.[2] Z njim je imela tri sinove:

Prvi kandidat za Lizimahovega naslednika je bil njegov najstarejši sin Agatoklej, katerega je Arsinoja zastrupila v korist svojih sinov.

Soproga Ptolemaja KeraunaUredi

Po Lizimahovi smrti v bitki leta 281 pr. n. št. je pobegnila v Kasandrijo v Grčiji in se poročila s svojim polbratom Ptolemajem Keraunom, enim od sinov Ptolemaja I. Soterja in njegove prve žene Evridike. Poroka je bila politična, ker sta bila oba zahtevnika za Lizimahov prestol Makedonije in Trakije. Njuni medsebojni odnosi niso bili nikoli dobri.

Ko je Ptolemaj Keraun okrepil svoj položaj, so začeli Arsinoja in njeni sinovi rovariti proti njemu. Keraun se jim je maščeval in ubil sinova Lizimaha in Filipa, Ptolemaju pa je uspelo pobegniti na sever v Dardansko kraljestvo. Arsinoja je pobegnila v Aleksandrijo pod zaščito svojega brata Ptolemaja II. Filadelfa.

Kraljica EgiptaUredi

Po vrnitvi v Egipt je začela rovariti proti ženi svojega brata Ptolemaja II. Arsinoji I. in dosegla, da so jo izgnali v južni Egipt. Po njenem izgonu se je poročila s svojim bratom. Zaradi obeh škandalov sta oba dobila vzdevek Filadelf (grško Φιλάδελφοι, Filádepfoi), v prostem prevodu »ljubeča se brat in sestra«.

Arsinoja II. je z bratom delila vse vladarske naslove in bila očitno zelo vplivna saj je imela njej posvečena mesta, svoj kult, kar je bilo običajno, svojo podobo na kovancih, in prispevala k egipčanski zunanji politiki, vključno k Ptolemajevi zmagi v sirski vojni med Egiptom in Selevkidskim cesarstvom.

Po Posidipu iz Pele je na Olimpijskih igrah, morda leta 272 pr. n. št., zmagala na treh dirkah bojnih voz.[7][8]

ZapuščinaUredi

Po smrti jo je Ptolemaj II. še naprej omenjal v uradnih dokumentih, koval denar z njeno podobo in podpiral njen kult. S poveličevanjem Arsinoje kot boginje je hkrati utrjeval svoj lastni kult.

GaleijaUredi

SkliciUredi

  1. Did female Egyptian pharaoh rule before Cleopatra? MSNBC. 2.december 2010. Pridobljeno 5. decembra 2010.
  2. Elizabeth Donnelly Carney: Arsinoe of Egypt and Macedon: A Royal Life, OUP USA, 2013, ISBN 9780195365511.
  3. Billows: Kings and colonists: aspects of Macedonian imperialism, str.110.
  4. Bengtson: Griechische Geschichte von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit, str. 569.
  5. Ptolemaic Genealogy: Ptolemy ‘the Son’, sklica 9 in 12
  6. 6,0 6,1 Bengtson: Griechische Geschichte von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit, str. 569.
  7. Posidippus, P. Mil. Vogl. VIII 309, AB 78.
  8. Donnelly Carney: Arsinoe of Egypt and Macedon: A Royal Life, str. 142.

ViriUredi

  • H. Bengtson: Griechische Geschichte von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit, C.H.Beck, 1977.
  • R.A. Billows: Kings and colonists: aspects of Macedonian imperialism, BRILL, 1995.
  • Elizabeth Donnelly Carney (2013): Arsinoe of Egypt and Macedon: A Royal Life. New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-536551-1.
  • Milan Papyrus, P. Mil. Vogl. VIII 309.