Arnold I. Egmontski
Arnold I. Egmontski, v nizozemščini Arnoud, Arend ali Arent van Egmond, ( ok. 1337 – 9. april 1409) je bil gospod Egmonda in IJsselsteina.
Arnold I., gospod Egmontski | |
---|---|
Rojen | ok. 1337 |
Umrl | 9. april 1409 |
Plemiška družina | Rodbina Egmontskih |
Zakonec(i) | Jolanda Leiningenska |
Oče | Janez I. Egmontski |
Mati | Gvida IJsselsteinska |
Bil je sin Janeza I. Egmontskega in njegove žene Gvide IJsselsteinske. Od leta 1372 je bil član ministrskega sveta Alberta Bavarskega. Leta 1394 je zunaj obzidja IJsselsteina ustanovil cistercijanski samostan. V Egmondu aan den Hoef je prenovil kapelo na gradu prednikov, grad obdal z jarkom in dal izkopati kanal, da bi ga povezal z Alkmaarjem.[1] Leta 1396 je sodeloval v vojaškem pohodu v Zahodni Friziji. Leta 1398 je prejel v fevd gospostvo Ameland in De Bilt. Bil je poveljnik holandskih čet, ki so bile zadolžene za stabilizacijo Frizije. Prišlo je do spora z novim holandskim grofom Viljemom VI., ker je Arnold podpiral zavezništvo Trsk v vojnah trnka in trske. Arnold je umrl v starosti 72 let in je bil pokopan v samostanu v IJsselsteinu.
Arnold se je poročil z Jolando Leiningensko (um. 24. aprila 1434, hčerko Friderika VII. Leiningensko-Dagsburškega in Jolande Juliške). Imela sta dva preživela sinova:
- Janez II. ( ok. 1385 –1451), njegov naslednik
- Viljem (ok. 1387-1451), poročen leta 1442 z Ano Henin-Boussujsko, vdovo Jakoba Borselenskega.
Sklici
uredi- ↑ Arent van Egmond (1337–1409) at slotkapel-egmond.nl
Viri
uredi- Melis Stoke, nizozemski kronik
- Johannes a Leydis, Opusculum de gestis regalium abbatum monasterii sancti Athalberti ordinis sancti Benedicti in Egmonda , napisana med letoma 1477 in 1484, prevedel jo je Kornelis van Herk
- Willem Procurator, Kroniek, Uitgeverij Verloren, Hilversum, 2001