Apostolska uprava ali apostolska administratura označuje obdobje v življenju cerkvenega občestva na določenem prostoru, ki je v marsičem podobno življenju v redni osnovni upravni enoti, ki se imenuje škofija; iz nekaterih razlogov ne more imeti vseh lastnosti redne cerkvene upravne enote.

Značilnosti

uredi
  1. Apostolska uprava obstaja za nedoločen čas na področju, ki se pripravlja na ustanovitev škofije, a še nima vseh možnosti.
  2. Apostolska uprava obstaja lahko tudi na področju urejene škofije, če je njen redni škof prestavljen na drugo službeno mesto, ali pa je rezidencialni škof umrl.

Apostolski upravitelj ali apostolski administrator apostolske uprave je cerkvenopravno enak škofu oziroma nadškofu, četudi lahko to službo opravlja tudi klerik, ki ni škof. Vsekakor ima apostolski upravitelj v bistvu enako oblast kot škof in nadškof škofije oziroma nadškofije z nekaterimi manjšimi omejitvami.

Apostolski upravitelj je navadno naslovni škof kake naslovne škofije tj. škofije, ki je v zgodovini nekoč obstajala, a je od nje ostal le naziv.

Apostolski upravitelj »sede vacante« ali »sede plena« opravlja svojo nalogo le do takrat, ko novoosnovano škofijo prevzame novoimenovani škof; ali pa dobi redna škofija novoimenovanega škofa, ki pa je lahko tudi v osebi dotedanjega apostolskega upravitelja.

Cerkveno pravo določa, kaj sme opravljati apostolski upravitelj v škofiji, ki jo začasno upravlja. Tak upravitelj na primer ne sme prodajati nepremičnine, ki je v lasti škofije; med tem tudi ne sme premeščati duhovnikov. Ta vrsta upravitelja je običajno pomožni škof ali duhovnik, ki služi kot generalni vikar škofije, ali redni škof sosednje škofije.

Kadar se škofija izprazni, prevzame njeno začasno upravo bodisi prej omenjeni škof, ali pa upravitelj, ki ga izvoli škofijski kapitelj. Lahko pa upravitelja takoj imenuje papež, ne da bi čakal na odločitev škofijskega kapitlja.

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi

Zunanje povezave

uredi
(angleško)
(hrvaško)