Wikipedija

Apolodor iz Damaska

Apolodor iz Damaska (starogrško Ἀπολλόδωρος ὁ Δαμασκηνός)[2] je bil nabatejski arhitekt in inženir iz Damaska v rimski Siriji, ki je deloval v 2. stoletju.[3][4][5] Kot inženir je avtor več tehničnih razprav, njegova velika arhitekturna produkcija pa mu je v njegovem času pridobila izjemno priljubljenost.[6] Je eden redkih arhitektov, čigar ime je preživelo iz antike, in je zaslužen za uvedbo več vzhodnjaških novosti v rimski cesarski slog, kot je na primer, da je kupola postala standard.

Apolodor iz Damaska
Apollodorus of Damascus, Greek Architect and Engineer. Pic 01.jpg
Apolodor iz Damaska, poprsje 130/140 n. št. v Gliptoteki v Münchnu
Rojstvo1. stoletje
Damask, Sirija (rimska provinca), Rimsko cesarstvo
Smrt120
Rim[1]
DržavljanstvoStarorimska civilizacija
Poklicarhitekt, pisatelj, inženir, urbanist
Poznan poArhitektura
Pomembnejša delaBazilika Ulpia, Trajanov forum, Trajanov most, Trajanov steber
Gibanjerimska arhitektura
MeceniTrajan

Zgodnje življenjeUredi

Apolodor se je rodil v Damasku v Siriji v času, ko so mu vladali Nabatejci ali ko so imeli v njem precejšnjo prisotnost, okoli 50 ali pozneje med 60 in 70 n. št.[7] Apolodor naj bi bil tudi sam nabatejskega etničnega porekla,[8] Damask pa je bil med njegovo odraslostjo del Rimskega cesarstva. O njegovem zgodnjem življenju je malo znanega, vendar je svojo kariero začel kot vojaški inženir,[9] preden se je srečal z bodočim cesarjem Trajanom v Damasku. Ta ga je poklical v Rim leta 91 našega štetja, po svojem dvajsetem rojstnem dnevu in ga pozneje spremljal med drugo dačansko vojno leta 105 n. št.[10]

DeloUredi

Apolodor je bil Trajanov priljubljeni arhitekt in inženir. Zasnoval in nadzoroval je gradnjo Foruma, tržnic in templja ter Trajanovega stebra (prvi tovrstni spomenik) in Domicijanovega stadiona v mestu Rim. Zunaj prestolnice je Apolodor v zgradil mostove čez Tajo (Španija), čez Donavo in ter zasnoval Trajanov slavolok v Beneventu in Anconi. Je avtor knjige Siege Engines (Πολιορκητικά), posvečene neimenovanemu cesarju, verjetno Trajanu.

 
Monumentalni Trajanov most. Sam Apolodor stoji v ospredju za žrtvovanim cesarjem.[11]

Ilustracije v rokopisihUredi

  • Apolodor iz Damaske, Poliorketika 148: želva Chelone (Oblegalna naprava), premična zaščitna streha kot oblegovalna naprava, v rokopisu Paris, Bibliothèque Nationale de France, Graec. 2442, fol. 81v (11./12. stoletje)

  • Apolodor iz Damaska, Poliorketika 170: oblegalni stolp z dvižnim mostom. Pariz, Bibliotheque Nationale, Graec. 2442, fol. 97v (11./12. stoletje)

SlogUredi

Fiorella Festa Farina, direktorica italijanskega inštituta za kulturo v Damasku, je opisala Apolodorjevo tehnično moč, kot da izvira iz njegovih kulturnih korenin in arhitekturne tradicije Sirije, zahvaljujoč njegovemu obvladovanju »nabatejske kulture, filtrirane skozi grške načine mišljenja«.[12] Znan je bil po svojih praktičnih in robustnih dizajnih. Verjetno so zaradi njegovega vpliva kupole postale standardni element v rimski arhitekturi.[13]

SmrtUredi

Kasij Dion poroča, da je Apolodor užalil Hadrijana s tem, da je zavrnil in zasmehoval cesarjeve napade v arhitekturo, ki so privedli do njegovega izgnanstva in smrti (čeprav so se pojavili dvomi o resničnosti Dionove trditve).[14]

V literaturiUredi

Apolodor iz Damaska igra pomembno vlogo v kasnejšem delu zgodovinskega romana Empire Stevena Saylorja. (Izmišljeni) protagonist Marcus Pinarius, nadarjen mlad kipar in arhitekt, postane Apolodorov varovanec, ga spremlja med vojno v Dakiji in na različnih gradbenih projektih v Rimu, kasneje pa se poroči z Apolodorjevo hčerjo. Po Apolodorjevem izgnanstvu Pinarius prevzame njegovo mesto kot najljubši Hadrijanov arhitekt. Čeprav je vse to izmišljeno, knjiga sledi znanim dejstvom iz Apolodorjevega življenja (in sprejema poročilo o njegovi smrti od Hadrijanove roke).

Glavna delaUredi

SkliciUredi

  1. ↑ Union List of Artist Names — 2010.
  2. ↑ "ΛακουσΚούρτιος • Προκόπιου Καισαρέως Περὶ Κτισμάτων". penelope.uchicago.edu.
  3. ↑ George Sarton (1936), "The Unity and Diversity of the Mediterranean World", Osiris. 2: 406-463 [430]
  4. ↑ Giuliana Calcani, Maamoun Abdulkarim (2003), Apollodorus of Damascus and Trajan's Column: From Tradition to Project, L'Erma di Bretschneider, str. 11, ISBN 88-8265-233-5, ...focusing on the brilliant architect Apollodorus of Damascus. This famous Syrian personage represents...
  5. ↑ Hong-Sen Yan, Marco Ceccarelli (2009), International Symposium on History of Machines and Mechanisms: Proceedings of HMM 2008, Springer Science+Business Media, str. 86, ISBN 978-1-4020-9484-2, He had Syrian origins coming from Damascus
  6. ↑ "Apollodorus of Damascus". Oxford Reference.
  7. ↑ Abdulkarim 2003, str. 35.
  8. ↑ Landart, Paula (2015-01-22). Finding Ancient Rome: Walks in the city (v angleščina). Paula Landart.
  9. ↑ Greek and Roman Military Writers, Routledge, 2004
  10. ↑ Engineers: From the Great Pyramids to Spacecraft, Dorling Kindersley Limited, 2017
  11. ↑ Giuliana Calcani, Maamoun Abdulkarim (2003), Apollodorus of Damascus and Trajan's Column: From Tradition to Project, L'Erma di Bretschneider, str. 55, ISBN 88-8265-233-5
  12. ↑ Apollodorus of Damascus And Trajan's Column, Maamoun Abdulkarim, L'Erma di Bretschneider, 2003, p. 9
  13. ↑ Adam, Jean-Pierre (1994). Roman Building: Materials and Techniques. Routledge. str. 189.
  14. ↑ R. T. Ridley (1989), "The Fate of an Architect, Apollodoros of Damascus", Athenaeum. 67: 551-65.

ReferenceUredi

  •   Članek vključuje besedilo iz publikacije, ki je sedaj v javni lasti: Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Apollodorus" . Encyclopædia Britannica. Zv. 2 (11 izd.). Cambridge University Press. str. 186. {{cite encyclopedia}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |HIDE_PARAMETER15=, |HIDE_PARAMETER13=, |HIDE_PARAMETER14c=, |HIDE_PARAMETER14ab=, |HIDE_PARAMETER3=, |HIDE_PARAMETER1=, |HIDE_PARAMETER4=, |HIDE_PARAMETER2=, |HIDE_PARAMETER8=, |HIDE_PARAMETER14bb=, |HIDE_PARAMETER20=, |HIDE_PARAMETER5=, |separator=, |HIDE_PARAMETER14b=, |HIDE_PARAMETER14cb=, |HIDE_PARAMETER14a=, |HIDE_PARAMETER10=, |HIDE_PARAMETER9=, |HIDE_PARAMETER6=, |HIDE_PARAMETER7=, |HIDE_PARAMETER11=, and |HIDE_PARAMETER12= (pomoč)
  • Abdulkarim, Maamoun (2003). Apollodorus of Damascus and Trajan's Column. L'Erma di Bretschneider. ISBN 978-8-8826-5233-3.
  • James Grout: 'Apollodorus of Damascus,' part of the Encyclopædia Romana
  • Cassius Dio 'Roman History' 69.3,4

Zunanje povezaveUredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Apolodor iz Damaska.
  • Poliorcétique des Grecs, par C. Wescher, Paris, Imprimerie Impériale, 1867, pagg. 135-193.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Apolodor_iz_Damaska&oldid=5956887«