Anton Bankič (jezuit)
Anton Bankič, slovenski jezuit * 17. oktober 1814, Tarčet pri Čedadu, † 11. september 1891, Gorica.
| Anton Bankič (jezuit) | |
|---|---|
| Rojstvo | 17. oktober 1814 Tarčet[d] |
| Smrt | 11. september 1891 (76 let) Gorica |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | redovnik |
Anton Bankič (tudi Banchig) se je rodil v slovenski kmečki družini očetu Antonu Bankiču in materi Mariji Matelič v Tarčetu (sedaj ital. Taracetta). Vstopil je v Družbo Jezusovo in zaslovel kot izreden cerkveni govornik v slovenskem, furlanskem in italijanskem jeziku. Deloval je v raznih krajih, od 1864 dalje v Gorici. Goriška nadškofa Franz Xaver Luschin in Andreas Gollmayr sta pospeševala ljudske misijone kot najbolj učinkovito sredstvo za versko-nravno prenovo krščanskega življenja. Vseh teh ljudskih misijonov na Liveku, v Kanalu, Komnu, Kojskem, Štivanu, Štandrežu, Gorici in Špeteru Slovenov se je udeležilo po več tisoč ljudi, vodil pa jih je Bankič. [1]
Viri uredi
Zunanje povezave uredi
- Klinec Rudolf. »Bankič Anton«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
