Anksiolitik

Anksiolítiki, tudi ataráktiki, so zdravila za lajšanje občutka strahu in vznemirjenosti. Njihova oznaka ATC je N05B in sodijo med zdravila z delovanjem na živčevje.

Skupine anksiolitikov

Anksiolitike lahko grobo razdelimo na benzodiazepinske in nebenzodiazepinske.

Benzodiazepini

Glavni članek: Benzodiazepini

Benzodiazepine predpisujejo za kratkotrajno lajšanje tesnobnosti. Poglavitne anksiolitične učinkovine iz te skupine so lorazepam (Loram®, Lorsilan®), klonazepam, alprazolam (Xanax®), diazepam (Apaurin®, Valium®). Običajno so zdravila prve izbire pri bolnikih, pri katerih je potrebna sedacija. Pri resnejših oblikah tesnobnosti (anksioznosti) se uporabljajo tudi dlje časa, vendar pri uporabi več kot dva tedna obstaja nevarnost odtegnitvenega sindroma po prenehanju zdravljenja.

Benzodiazepini delujejo anksiolitično v nižjih odmerkih, višji odmerki delujejo uspavalno.^[1]

Agonisti 1A-serotoninskih receptorjev

V to skupino sodi buspiron. Za razliko od benzodiazepinov ne povzroča sedacije in zasvojenosti ter izkazuje manj kognitivnih motenj.

Barbiturati

Barbiturati izkazujejo ansiolitični učinek zaradi sedacije, ki jo povzročijo, in jih zato uvrščamo med pomirjevala. Pri jemanju barbituratov obstaja velika nevarnost zlorabe in zasvojenosti in so jih zato v glavnem nadomestili benzodiazepini.

Hidroksizin

Hidroksizin je stara učinkovina z antihistaminskim delovanjem. Zaradi sedativnega učinka se uporablja tudi za pomiritev bolnika pred anestezijo.^[2] Pri generalizirani anksiozni motnji se je izkazal za enako učinkovitega kot benzodiazepini ter hkrati izkazuje manj neželenih učinkov.^[3]

Zeliščni pripravki

Med zdravilnimi rastlinami se za blaženje tesnobnosti uporablja zlasti zdravilna špajka (baldrijan). Vrsta poprovca kava-kava ima dokazano anksiolitično delovanje.^[4]^[5]

Reference

↑ Montenegro M; Veiga H; Deslandes A; in sod. (Junij 2005). »Neuromodulatory effects of caffeine and bromazepam on visual event-related potential (P300): a comparative study«. Arq Neuropsiquiatr. 63 (2B): 410–5. doi:10.1590/S0004-282X2005000300009. PMID 16059590.
↑ »hydroxyzine (Vistaril, Atarax)«. medicinenet.com. Pridobljeno 17. maja 2008.
↑ Llorca PM; Spadone C; Sol O; in sod. (november 2002). »Efficacy and safety of hydroxyzine in the treatment of generalized anxiety disorder: a 3-month double-blind study« (PDF). J Clin Psychiatry. 63 (11): 1020–7. PMID 12444816.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Ernst, E. (2006). »Herbal remedies for anxiety – a systematic review of controlled clinical trials«. Phytomedicine. 13 (3): 205–208. doi:10.1016/j.phymed.2004.11.006. PMID 16428031.
↑ Bent, Stephen; Padula, Amy; Moore, Dan; Patterson, Michael; Mehling, Wolf (2006). »Valerian for Sleep: A Systematic Review and Meta-Analysis«. The American Journal of Medicine. 119 (12): 1005–1012. doi:10.1016/j.amjmed.2006.02.026. PMC 4394901. PMID 17145239.

Glej tudi

[1] Montenegro M; Veiga H; Deslandes A; in sod. (Junij 2005). »Neuromodulatory effects of caffeine and bromazepam on visual event-related potential (P300): a comparative study«. Arq Neuropsiquiatr. 63 (2B): 410–5. doi:10.1590/S0004-282X2005000300009. PMID 16059590.

[2] »hydroxyzine (Vistaril, Atarax)«. medicinenet.com. Pridobljeno 17. maja 2008.

[3] Llorca PM; Spadone C; Sol O; in sod. (november 2002). »Efficacy and safety of hydroxyzine in the treatment of generalized anxiety disorder: a 3-month double-blind study« (PDF). J Clin Psychiatry. 63 (11): 1020–7. PMID 12444816.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[4] Ernst, E. (2006). »Herbal remedies for anxiety – a systematic review of controlled clinical trials«. Phytomedicine. 13 (3): 205–208. doi:10.1016/j.phymed.2004.11.006. PMID 16428031.

[5] Bent, Stephen; Padula, Amy; Moore, Dan; Patterson, Michael; Mehling, Wolf (2006). »Valerian for Sleep: A Systematic Review and Meta-Analysis«. The American Journal of Medicine. 119 (12): 1005–1012. doi:10.1016/j.amjmed.2006.02.026. PMC 4394901. PMID 17145239.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]