Amna Suraka
Amna Suraka (arabsko آمنة سوراكا،, kurdsko مۆزەخانەی ئەمنە سوورەكە, dob. ''Rdeča varnost, rdeči zapor'') je muzej v Sulejmaniji, avtonomna regija Kurdistan v Iraku.
_in_Sulaymaniyah_03.jpg)
Zapor
urediOd leta 1979 do 1991, med vladavino Sadama Huseina v Iraku, je bila Amna Suraka severni sedež Da'irat al-Amn/Direkcije za splošno varnost, obveščevalne agencije iraškega notranjega ministrstva, ki se pogovorno imenuje samo Amn.[1] Tam je bilo zaprtih veliko ljudi, predvsem študentov, kurdskih nacionalistov in drugih disidentov. Mnogi so bili mučeni in posiljeni. Med bitko za Sulejmanijo leta 1991 so se iraški varnostni uradniki in vojaki umaknili na poveljstvo Amna, ki je služil kot trdnjava Baathistov v mestu in zadrževali upornike skoraj dva dni, dokler zapora po 2 urah trajajočem napadu niso zavzele sile pešmerg. Uporniki so po hitrem postopku usmrtili 300 agentov Amna, jezni civilisti pa so ubili številne druge. Ena skupina mater, katerih sinovi so bili ubiti v kompleksu, je kamenjala in do smrti sekala 21 Iračanov. Skupno je bilo ubitih med 700 in 800 tajnih policistov in vojakov, čeprav je vodja KDP Massoud Barzani številne nabornike pomilostil in jim dovolil, da se vrnejo na svoje domove.[2] Stavba ima veliko sledi iz te bitke.[3]
Muzej
urediLeta 2003[4] so na mestu odprli muzej za dokumentiranje kršitev človekovih pravic pod Sadamovo vladavino. Muzej je brezplačen za obisk, odprt je šest dni na teden in ga večinoma financira Patriotska zveza Kurdistana, politična stranka, prejel pa je tudi sredstva od družine Talabani in skupine Kaivan. Muzejski eksponati vključujejo lutke, ki prikazujejo, kako so ljudi mučili v zaporu, in dvorano z razbitimi ogledali s 182.000 drobci v spomin na Kurde, ubite med genocidno kampanjo Anfal, s 4500 osvetlitvami ozadja, ki predstavljajo kurdske vasi, uničene med kampanjo. Na Anfalu je tudi druga razstava s slikami izkopanih trupel in imeni uglednih Kurdov, ki so bili ubiti ali izginuli. Kasnejša razstava je o borcih Pešmerge, ki jih je ubil ISIS.
V muzeju je zgodovina zlorab človekovih pravic uporabljena v pripovedi o kurdskem nacionalizmu.[5] Po besedah Autumn Cockrell-Abdullah poskuša muzej »konstituirati Kurde kot narod in nacionalno državo ter razmejiti meje kurdske nacionalne identitete« s spominjanjem na kršitve človekovih pravic Kurdov.[6]
Leta 2013 je poročevalec Vice News Orlando Crowcroft Amno Surako označil za »najbolj depresiven muzej na svetu«, pa tudi za največjo turistično atrakcijo v Sulejmaniji.
-
Zunaj razstavljena artilerija -
Prenovljena zaporniška celica -
Mučenje ujetnikov z elektriko in obešanje -
Mučenje zapornika s falango (bičanje stopal) -
Upodobitev zapornice, ki je bila posiljena, dokler ni rodila otroka -
Dvorana ogledal
Sklici
uredi- ↑ »ENDLESS TORMENT: The 1991 Uprising in Iraq And Its Aftermath«. Human Rights Watch.
- ↑ »ENDLESS TORMENT: The 1991 Uprising in Iraq And Its Aftermath«. Human Rights Watch.
- ↑ Crowcroft, Orlando (31. oktober 2013). »The World's Most Depressing Museum Is in Iraq, of Course«. www.vice.com (v angleščini). Pridobljeno 16. maja 2021.
- ↑ Larkin, Craig (2020). »Ethnic Identity, Memory, and Sites of Violence«. V Salvatore, Armando; Hanafi, Sari; Obuse, Kieko (ur.). The Oxford Handbook of the Sociology of the Middle East (v angleščini). Oxford University Press. doi:10.1093/oxfordhb/9780190087470.013.30. ISBN 978-0-19-008747-0.
- ↑ »The Museum of Amna Suraka: a Critical Case Study of Kurdistani Memory Culture«. Leiden University (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2021. Pridobljeno 16. maja 2021.
- ↑ Cockrell-Abdullah, Autumn (2018). »Constituting Histories Through Culture In Iraqi Kurdistan«. Zanj: The Journal of Critical Global South Studies. 2 (1): 65–91. doi:10.13169/zanjglobsoutstud.2.1.0065. ISSN 2515-2130. JSTOR 10.13169/zanjglobsoutstud.2.1.0065.
Zunanje povezave
uredi