Ambrožev trg
Ambrožev trg leži na desnem bregu Ljubljanice med spodnjimi in zgornjimi Poljanami.
Ljubljana - Ambrožev trg | |
Ambrožev trg v Ljubljani na stari razglednici | |
Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
Lega | Mestna občina Ljubljana |
---|---|
Koordinati | 46°2′59.53″N 14°31′3.36″E / 46.0498694°N 14.5176000°E |
Arhitekt | Jože Plečnik, Boris Kobe |
RKD št. | 9646 (opis enote)[1] |
Razglasitev NSDP | 18. julij 2009 |
Na Poljanah je bil včasih sejemski prostor. Po tržnem redu iz leta 1793 so smeli na Poljanah na sejemski dan prodajati prašiče in slamo. Na eni strani je morala biti cesta prosta za vojsko in občinstvo, vozovi in prašiči pa so morali stati na drugi strani. Tam kjer je sedaj del Amroževega parka je do konca 19. stoletja stala gostilna Pri počivalniku. Zadnji lastnik, magistrat, jo je leta 1895 podrl.
Leta 1900 so rekonstruirali cesto. Prej nizke hiše z vrtovi so zamenjali stanovanjski bloki in stolpnice. Trg je ostal zelo majhen.
Ob Ambroževem trgu stoji tudi znamenita Severjeva garažna hiša (TGH-48) iz leta 1969, ki je tehnični spomenik. Garažno hišo sestavljata dva valja, ki sta povezana z notranjo dvosmerno cesto, ki premošča polovični etažni zamik med višinsko zamaknjenima platojema obeh valjev.
Predvidena ureditev
urediMestna občina Ljubljana je leta 2009 v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) razpisala javni urbanistično arhitekturni natečaj za celovito ureditev območja Cukrarne in Ambroževega trga z nabrežjem Ljubljanice ter arhitekturno zasnovo upravnega središča. Prvo nagrado je ocenjevalna komisija dodelila Marku Studnu.
Viri
uredi- Darinka Kladnik (2004). Preobrazbe Ljubljane. Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo. COBISS 129383424. ISBN 961-91035-2-1.
Sklici
uredi- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9646«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi- Predstavnosti o temi Ambrožev trg, Ljubljana v Wikimedijini zbirki