Amazonka

(Preusmerjeno s strani Amazonka (reka))

Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu,[1] za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca. 100 km daljša od Nila.[2][3]

Amazonka
Sončni zahod na Amazonki Leticia, Kolumbija
Zemljevid s prikazanim potekom Amazonke, najpomembnejših pritokov in približno površino porečja
Lokacija
DržaveBrazilija (62,4 %), Peru (16,3 %)
Bolivija (12,0 %), Kolumbija (6,3 %)
Ekvador (2,1 %)
Fizične lastnosti
IzvirNevado Mismi, Carhuasanta, Peru
 ⁃ nadm. višina5597 m
IzlivAtlantski ocean
Dolžina6.400 km (po novejših merjenjih 6.800 km)
Površina porečja6.915.000−7.050.000 km²
Pretok219.000 m³/s

Porečje Amazonke je največje porečje na svetu; pokriva kar 7 milijonov km², kar je približno ena petina celotnega rečnega sistema na svetu. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko (5597 m) v perujskih Andih. Največji del njenega porečja zajema Brazilijo, Peru in Kolumbijo, del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo. V srednjem toku se reka imenuje Solimoes. Teče po veliki aluvialni nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih. Pri mestu Iquitos je široka 1,8 km, pri mestu Manaus 5 km, pri mestu Santarema že 15 km, pri Porto de Mar pa 80 km. V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km. Globina korita reke je pri mestu Abidos okoli 135 m, na njenem ustju pa med 25 m in 45 m. Amazonka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok. Po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000 vode na sekundo ob visokem pa 120.000 do 150.000 m³ vode na sekundo. Plimni val je visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke. Za večje oceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1690 km od ustja). Največji desni pritoki Amazonke so Xingu, Tapajos, Madeira, Rio Purus, Juruma; levi pritoki pa so Rio Negro, Japura, Putumayo in Napo.

O tem, kako je Amazonka dobila svoje ime, poznamo dve teoriji. Po prvi naj bi bili prvi evropski prišleki ob potovanju po reki navzdol napadeni od Indijancev. Med njimi so opazili tudi ženske, ki so jih imeli za Amazonke - bojevnice iz grške mitologije, po katerih so poimenovali reko. Druga teorija pravi, da je bilo ime Amazonka izpeljano iz indijanske besede »Amacunu«, ki pomeni bučanje vode.

Glavni pritoki uredi

Amazonka ima preko 1.100 pritokov, 17 izmed njih je dolgih preko 1,500 km.[4] Nekaj pomembnejših pritokov:

 
Solimões, del zgornje Amazonke
     

Seznam po dolžini uredi

  1. 6.259,2 do 6.712 km – Amazonka, Južna Amerika[5]
  2. 3.250 km – Madeira, Bolivija/Brazilija[6]
  3. 3.211 km – Purús, Peru/Brazilija[7]
  4. 2.820 km – Yapura, Kolumbija/Brazilija[8]
  5. 2.639 km – Tocantins, Brazilija[9]
     
    Zračni posnetek pritoka Amazonke
  6. 2.627 km – Araguaia, Brazilija (pritol Tocantinsa)[10]
  7. 2.400 km – Juruá, Peru/Brazilija [11]
  8. 2.250 km – Rio Negro, Brazilija/Venezuela/Kolumbija[12]
  9. 1.992 km – Tapajós, Brazilija[13]
  10. 1.979 km – Xingu, Brazilija[14]
  11. 1.900 km – Ucayali, Peru[15]
  12. 1.749 km – Guaporé, Brazilija/Bolivija (pritok Madeire)[16]
  13. 1.575 km – Içá (Putumayo), Južna Amerika
  14. 1.415 km – Marañón, Peru
  15. 1.370 km – Teles Pires, Brazilija (pritok Tapajósa)
  16. 1.300 km – Iriri, Brazilija (pritok Xinguja)
  17. 1.240 km – Juruena, Brazilija (pritok Tapajósa)
  18. 1.130 km – Madre de Dios, Peru/Bolivija (pritok Madeire)
  19. 1.100 km – Huallaga, Peru (pritok Marañón)

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. »Amazon River«. Britannica.com. 2013. Pridobljeno 25. avgusta 2013.
  2. »Amazon Longer Than Nile River, Scientists Say«. National Geographic News. 18. junij 2007. Pridobljeno 25. avgusta 2013.
  3. »Amazon river 'longer than Nile'«. BBC News. 16. junij 2007. Pridobljeno 25. avgusta 2013.
  4. Tom Sterling: Der Amazonas. Time-Life Bücher 1979, 8th German Printing, p. 20
  5. »Greatest River«. Extremescience.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. avgusta 2011. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  6. »Madeira (river)«. Talktalk.co.uk. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  7. »Purus River: Information from«. Answers.com. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  8. »Japura River (river, South America) – Encyclopædia Britannica«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  9. »Private Tutor«. Infoplease.com. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  10. »Araguaia River (river, Brazil) – Encyclopædia Britannica«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  11. »Juruá River: Information from«. Answers.com. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  12. »Negro River: Information from«. Answers.com. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  13. »Tapajos River (river, Brazil) – Encyclopædia Britannica«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  14. »Xingu River«. International Rivers. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  15. »HowStuffWorks "The Ucayali River"«. Geography.howstuffworks.com. 30. marec 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2012. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  16. »Guapore River (river, South America) – Encyclopædia Britannica«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 13. februarja 2011.

Zunanje povezave uredi