Alojz Matjašič

slovenski režiser in igralec

Alojz Matjašič, slovenski igralec in režiser, * 7. maj 1928, Maribor, † 16. junij 2017, Gorišnica.

Alojz Matjašič
Rojstvo7. maj 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1]
Maribor[1]
Smrt16. junij 2017({{padleft:2017|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1] (89 let)
Gorišnica[1]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
Poklicfilmski režiser, igralec

Šolanje in igralski začetki uredi

Matjašič je osnovno šolo obiskoval v Gorišnici, po uspešnem zaključku pa nižjo realno gimnazijo na Ptuju. Igranja se je lotil že v osnovni šoli in že v samem začetku zanj pokazal velik dar. Med prvimi igralskimi poskusi je v letih pred koncem druge svetovne vojne sodeloval z Zlatkom Šugmanom. Skupaj s sodelavci sta Matjašič in Šugman pripravila igri Darinka in Kovačev študent. Po koncu vojne je Matjašič iskanje svojega igralskega izraza nadaljeval v okviru gledališke skupine Zarja, ki je delovala pod vodstvom Danijela Šugmana v Gorišnici.

V povojnih letih je pomagal pri obnavljanju lokalne kulturne infrastrukture. Leta 1946 je skupaj s Prosvetnim društvom Ruda Sever Gorišnica denimo prisostvoval k ustanovitvi mladinske gledališke skupine, v okviru katere je v letih, ki so prihajala, tudi režiral. Že leto dni kasneje se je skupina najprej lokalni, kasneje pa nacionalni javnosti predstavila s slovito predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in naposled dosegla tudi prvo mesto na republiškem tekmovanju podeželskih gledaliških skupin.

Igra in režija uredi

Leta, ki sledila, so Matjašičevo dotlej amatersko igralsko pot zasukala v profesionalne vode. Leta 1950 je bil na avdiciji sprejet v ptujsko poklicno gledališče, kjer je nato redno nastopal osem let. V okviru sodelovanja s ptujskim poklicnim gledališčem je leta 1956 zaradi vloge kneza Piccolominija v Celjskih grofih in Tinčeta v Vdovi Rošlinki prejel naziv poklicnega dramskega igralca. Čeprav mu je uspeh odprl številna vrata in ga tudi trdneje zasidral v zavest širše javnosti, se za študij igralstva na akademiji zaradi osebnih razlogov ni odločil.

Namesto tega se je kot knjigovodja zaposlil v ptujski mlekarni, kasneje pa je kot davčni referent deloval v podjetju Haloški biser. Tam je ostal vse do upokojitve.

Matjašičeva poklicna igralska pot se je zaključila z ukinitvijo ptujskega poklicnega gledališča leta 1958, vendar pa ga to ni docela odtegnilo od gledaliških odrov. Še bolj dejaven je postal na odrih amaterskih gledališč, kjer se je v večji meri posvetil prav režiji.

Od leta 1960 naprej je v okviru Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ptuj režiral in igral v amaterskih gledaliških skupinah. To je počel v ptujskem gledališču, pa tudi v okoliških krajih (Gorišnica, Cirkulane, Markovci, Bukovci, Dornava, Destrnik, Apače in Lovrenc na Dravskem polju). Več kot dvajset let je režiral in igral za PD Simon Gregorčič v Veliki Nedelji, s katerim je gostoval tudi v tujini, kar je lokalni skupnosti prineslo nekaj prepoznavnosti, domačinom pa obilo ponosa.

Leta 1966 je petindvajsetletnico gledališkega ustvarjanja proslavil z vlogo Hlapca Jerneja iz Cankarjeve drame. Predstava se je odvila v ptujskem gledališču, po mnenju mnogih kritikov in ljubiteljev gledališča pa je bila od mnogih prav ta vloga njegova najboljša. Štiridesetletnico je leta 1986 nato v podobnem slogu obeležil z vlogo grofa Tahija v drami Denisa Poniža Spolno življenje Franja Tahija.

V svoji dolgoletni karieri je odigral okrog 170 vlog in režiral skupno 130 predstav. Leta 2005 je zaradi velikega doprinosa k gledališču in lokalni skupnosti pridobil tudi naziv častnega občana Občine Gorišnica.

Viri in sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408