Odpre glavni meni

Alija Izetbegović

bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik in filozof

Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik, filozof, prvi predsednik Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.

Alija Izetbegović
Portret
Alija Izetbegović
Rojstvo8. avgust 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2]
Šamac[d], Kraljevina Jugoslavija
Smrt19. oktober 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[2] (78 let)
Sarajevo, Bosna in Hercegovina
DržavljanstvoFlag of Bosnia and Herzegovina.svg Bosna in Hercegovina
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicodvetnik, filozof, politik, pisatelj, politični komisar
PodpisAlija Izetbegović signature.gif

Rodil se je v Bosanskem Šamcu, kjer je končal moško realko. V prvi polovici 19. stoletja so bili njegovi predniki pregnani iz Beograda. Odvzeli so jim zemljo, pregnali so jih na podlagi zakona, ki je preprečeval življenje muslimanov, židov in romov v Beogradu.

V svoji mladosti se je boril za pravice muslimanov za svojo vero. S svojimi 16 leti se je pridružil organizaciji Mladi muslimani v Sarajevu in nato kolaboracionistični nemški SS diviziji Waffen-SS Handschar. Zaradi svojega fašističnega in antikomunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Prvič je bil s tremi leti zaporne kazni leta 1946 zaradi delovanja v islamskem časopisu Mudžahid, kjer je pisal o islamu in Muslimanih v Jugoslaviji, drugič leta 1983 s šestimi leti zaporne kazni v režiranem procesu. Po odsluženih petih letih in osmih mesecih je bil leta 1988 izpuščen iz zapora. Med tem časom so izšli njegovi spisi Bilješke iz zatvora: 1983-1988, ki so analiza najmočnejših ideologij 20. stoletja, med njimi tudi komunizma, fašizma, kapitalizma in njihov odnos do islama.

Alija Izetbegović je umrl v starosti 78 let. Njegov pogreb je spremljalo več tisoč ljudi.[3] Poklonili so se mu tudi številni tuji diplomati. Richard Holbrooke je na njegovem pogrebu izrekel: »Če ne bi bilo Alije Izetbegovića, danes ne bi bilo Bosne in Hercegovine!«. Na svojo željo je bil pokopan na sarajevskem pokopališču Kovaći, ob borcih v vojni za Bosno in Hercegovino.

Je prejemnik številnih nagrad med drugimi tudi nagrade Centra za demokracijo iz Washingtona, naslova častnega doktorja prava za zaščito ljudi in boj za mir s strani Carigrajske univerze.

Njegova najpomembnejša delaUredi

ViriUredi

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Find a Grave — 1995.
  3. http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/photo_gallery/3204735.stm - Fotoreportaža z Izetbegovićevega pogreba

Znanje povezaveUredi