Alenka Gerlovič
Alenka Gerlovič, slovenska slikarka in učiteljica, * 17. september 1919, Ljubljana, † 9. december 2010, Ljubljana
Alenka Gerlovič | |
---|---|
Rojstvo | 17. september 1919 Ljubljana |
Smrt | 9. december 2010 (91 let) Ljubljana |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ Kraljevina Jugoslavija |
Poklic | slikarka, publicistka, lutkarka, partizanka, učiteljica umetnosti |
Nagrade | Nagrada Prešernovega sklada 1981, Levstikova nagrada 1968 |
Uveljavila se je kot likovna pedagoginja in publicistka.
Mladost
urediRodila se v Ljubljani, vendar je do konca osnovne šole živela v Brežicah, kjer je njen oče Franjo Gerlovič do leta 1929 delal kot okrajni in kopališki zdravnik za Čateške toplice.
Šolanje
urediGimnazijo je obiskovala v Ljubljani, kamor se je družina preselila po očetovem imenovanju za ravnatelja splošne bolnišnice v Polju. Po zaključeni maturi se je leta 1937 vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu (smer slikarstvo, prof. V. Becić), kjer jo je najbolj zaznamovala risba Krsta Hegedušića. Diplomirala je leta 1941.
Med vojno in po njej
urediMed 2. sv. vojno je bila članica prve generacije lutkarjev Partizanskega lutkovnega gledališča, pri katerem je sodelovala kot lutkarica in scenografinja.
Po vojni se je najprej zaposlila kot scenografinja v Slovenskem narodnem gledališču. Že po enem letu je začela poučevati umetnostno zgodovino na Klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je navduševala gimnazijce tudi za novosti modernizma. Po reorganizaciji šolstva je poučevala na osnovni šoli do upokojitve leta 1968.
Bila je tudi svetovna popotnica. O popotovanjih je poročala v dnevnem časopisju in prirejala potopisna predavanja. Za življenje Alenke Gerlovič je bila značilna velika ljubezen do vsega živega, pokončna drža aktivne državljanke in zvestoba umetniškemu poslanstvu.
Slog
urediUmetniško pot je začela v partizanih z grafiko. Po osvoboditvi se je študijsko izpopolnjevala v grafičnem ateljeju Johnyja Friedlaenderja v Parizu. Kasneje se je posvetila krajinskemu slikarstvu in ga poenostavila od začetnega realizma do domala abstraktne stopnje. Za njena dela so značilne stroga kompozicija, stilizacija in realni nanos barv. V zadnjem obdobju je slikala akvarele neposredno v naravi. Na belino lista je polagala kompozicije cvetočih dreves, grmov ali polj rož v svobodnih oblikah. Posebno liričnost je dosegla v slikanju Slovenskih goric in drugih ritmiziranih motivov.
Po upokojitvi se je polno posvetila akrilnemu slikarstvu krajine in veliko razstavljala. V zadnjih letih življenja je slikala v akvarelni tehniki.
Zapuščina
urediDel svojega življenja je popisala v knjigi Okruški mojega življenja. Posavski muzej Brežice hrani njeno donacijo akrilnih slik nastalih od leta 1969 do 1990.
Zasebno
urediNjena sestra je bila sopranistka Vanda Gerlovič. Med 2. sv. vojno se je v partizanih poročila s slikarjem Vitom Globočnikom (1920-1946).
Nagrade in priznanja
uredi- Leta 1968 je izšla knjiga Likovni pouk otrok. Zanjo je prejela Levstikovo nagrado.
- Za likovni opus je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada.
- 2007: Valvasorjevo častno priznanje za donacijo slikarskih umetnin Posavskemu muzeju Brežice[1]
Viri
uredi- Posavski muzej Brežice: Donacija Alenke Gerlovič, 2005, ISBN 961-90228-7-4
- Alenka Gerlovič: Okruški mojega življenja, Založba Forma 7, 2006, ISBN 10-961-6181-48-3
- Luc Menaše: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Založba Mladinska knjiga, 1971
- http://www.delo.si/kultura/umrla-je-akademska-slikarka-alenka-gerlovic.html
- Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
Sklici
uredi- ↑ VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2007. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023