Odpre glavni meni

Aleš Debeljak, slovenski pesnik, esejist, prevajalec, urednik, kritik in sociolog kulture, * 25. december 1961, Ljubljana, † 28. januar 2016, viadukt Peračica [2]

Aleš Debeljak
Portret
Rojstvo25. december 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})
Ljubljana
Smrt28. januar 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (54 let)
Peračica
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicsociolog, kulturni kritik, pesnik, esejist, urednik, prevajalec
Poznan popesnik in esejist

ŽivljenjepisUredi

V mladosti je bil do poškodbe pri 17-ih letih uspešen judoist, reprezentant in 1978 viceprvak Jugoslavije v judu. Potem se je posvetil literaturi in z njo povezani publicistiki, bil je glavni urednik študentskega časopisa Tribuna (1982-83), že 1982 pa je v Pesniškem almanahu mladih objavil Zamenjave, zamenjave.

Leta 1985 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in filozofije, 1988 magistriral iz sociolgije kulture pri Dimitriju Ruplu na FDV, nato pa odšel na študij v ZDA, kjer je 1993 doktoriral iz kulturnih študij na Sirakuški univerzi (New York). Zaposlil se je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede oz. njenem Centru za proučevanje kulture in religije, ki ga je dolgo časa vodil kot predstojnik; leta 1999 je postal izredni in 2004 redni profesor na Oddelku in katedri za kulturologijo ter tam sprva predaval sociologijo kulture (namesto Dimitrija Rupla), sociologijo religije (za Zdenkom Roterjem) in primerjalno religiologijo, nato pa sociologijo umetnosti in sodobne kulturološke smeri. V letih 1985–88 je bil glavni urednik revije Problemi-Literatura in obenem član uredništva Nove revije, kasneje predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri Društvu slovenskih pisateljev (1994-98), 1996-98 nacionalni koordinator za kulturologijo pri ministrstvu za znanost, zunanji urednik več tujih literarnih revij (mdr. Sarajevski zvezki in Verse) in glavni urednik knjižne zbirke Terra Incognita: Writings from Central Europe (Buffalo, ZDA).

Njegov javni angažma je v povezavi z njegovo osebno karizmo odražal gojitev ideala javnega intelektualca.

Za pesniško zbirko Slovar tišine je leta 1989 prejel Jenkovo nagrado, za deli Slovar tišine in Postmoderna sfinga leta 1990 nagrado Prešernovega sklada, prejel pa je tudi nagrado Zlata ptica (1985), nagrado 7 sekretarjev SKOJ (1985); Kristal Vilenice (1990) in več tujih nagrad (ZDA, Izrael, Japonska). Leta 2001 je dobil priznanje ambasadorja znanosti za uveljavljanje slovenske identitete v svetu, Univerza v Ljubljani mu je posmrtno podelila zlato plaketo, na FDV pa so odprli Čitalnico Aleša Debeljaka.

Poročen je bil z Erico Johnson Debeljak.

Literarno in teoretsko deloUredi

Za Debeljakovo zvečine melanholično intonirano pesništvo je sprva značilen dialog z modernistično tradicijo in eksistencialističnim mišljenjem (Imena smrti, 1985; Slovar tišine, 1987, Minute strahu, 1990), nato pa tudi odmev na vojno dogajanje v bivši Jugoslaviji in patos življenja v družini (Minute strahu, 1990; Mesto in otrok, 1996; Nedokončane hvalnice, 2000; Pod gladino, 2004; Tihotapci, 2009; "slikanica" Kako postati človek, 2014)

V esejistiki je bil Debeljak med uveljavitelji postmodernizma na naših tleh (pionirski sistematičen prikaz postmodernizma v slovenskrm in bivšem jugoslovanskem prostoruː Postmoderna sfinga, 1989). Ukvarjal se je tudi s pisanjem člankov in kolumn, raziskovanjem slovenske književnosti in literarno kritiko (Melanholične figure: eseji o književnosti in idejah, 1988; Temno nebo Amerike, 1991; Pisma iz tujine, 1992; Atlantski most: eseji o ameriški književnosti, 1998; Balkanska brv, 2010; Evropa brez Evropejcev, 2004) ter je avtor več kulturoloških teoretskih del (poleg Postmoderne sfinge še Oblike religiozne imaginacije, 1995; Individualizem in literarne metafore naroda, 1998; Reluctant Modernity: The Institution of Art and its Historical Forms, 1998 /slov. priredba: Na ruševinah modernosti: institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike, 1999). Uredil je tudi več antologij: Ameriška metafikcija (American Metafiction: Barth, Barthelme, Coover, Pynchon), Lj, 1988; Serbian, Croatian, Slovenian Poetry (v Shifting Borders: East European Poetries in the Eighties, New York, London, 1993); Prisoners of Freedom: Contemporary Slovenian Poetry, Santa Fe, 1994; Selected Poems of Edvard Kocbek, 1995; The Imagination of Terra Incognita: Slovenian Writing 1945-1995, New York, 1997; ter prevajal iz angleščine v slov.: Pesmi: John Ashbery (1995), klasično sociološko delo Petra Bergerja in Thomasa Luckmanna Družbena konstrukcija realnosti (1965/1988); Resnica o Los Angelesu Louisa Adamiča (1926/2012). Več Debeljakovih knjig je bilo prevedenih v druge jezike in njegove pesmi vključene v antologije slovenskih pesnikov. Aleš Debeljak sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje.

Posmrtno so izšle zbirke njegovih kolumen iz Sobotne priloge Dela Zadnja stran (2017), antologija njegovih esejev, teoretskih tekstov in pesmi Tukaj, zate, tam (2017, ur. Urban Vovk; pesmi izbral in komentiral Uroš Zupan) in izbor razglednic petintridesetim naslovnikom Saj grem samo mimo: razglednice Aleša Debeljaka (2018).

Sklici in opombeUredi

Zunanje povezaveUredi

ViriUredi

  • Enciklopedija Slovenije 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
  • Veliki splošni leksikon 4, DZS, Ljubljana, 2006
  • Slovenika : slovenska nacionalna enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011.

Glej tudiUredi