Aigusta Anastazija Litovska
Aigusta Anastazija Litovska (rusko Анастаси́я Гедими́новна, Anastasíja Gedimínovna) je bila moskovska velika kneginja, žena moskovska velika kneza Simeona Ivanoviča Ponosnega, * okoli 1320, † 11. februar 1345, Moskva, Moskovska velika kneževina.
| Aigusta Anastazija Litovska | |
|---|---|
 Ilustrirana kronika Ivana Groznega: Smrt kneginje Anastazije | |
| Moskovska velika kneginja žena | |
| Vladanje | 1340–1345 |
| Naslednik | Eupraksija Smolenska |
| Rojstvo | 1320 |
| Smrt | 11. februar 1345 (stara 25 let) Moskva, Moskovska velika kneževina |
| Pokop | samostanska cerkev v Moskovskem kremlju |
| Mož | Simeon Moskovski |
| Otroci | Vasilisa |
| Dinastija | Gediminoviči |
| Oče | Gedzimin |
| Mati | Ejuna |
| Veroizpoved | poganstvo, po krstu pravoslavje |
Za trditev, da je bila Gediminasova hči, ni neposrednih dokazov, zaradi njene odmevne poroke pa je večina zgodovinarjev sklepala, da je bila članica Gediminasove družine.[1] Rojena je bila med letoma 1316 in 1321, najverjetneje leta 1320.[2]
Aigusta je bila krščena kot Anastasia, da bi se novembra ali decembra 1333 lahko poročila s Simeonom Ivanovičem,[2] ki je leta 1341 postal moskovski veliki knez. Poroka je imela veliko politično težo, ker sta bili Litva in Moskva hudi tekmici za prevlado v Ruteniji. Leta 1335, le dve leti po poroki, so kljub temu izbruhnili novi konflikti.[3]
Njena sinova Vasilij in Konstantin nista preživela otroštva. Njena hči Vasilisa se je leta 1350 poročila s tverskim knezom Mihailom Vasiljevičem Kašinskim, ki je bil nasprotnik Litve.[4] Anastazijo je brat Jaunutis leta 1345 prosil za pomoč, ko ga je Algirdas odstavil. Tik pred smrtjo je Anastazije 11. marca 1345 postala redovnica. Pokopana je bila v moskovskem Kremlju v samostanski cerkvi, katere gradnjo je sponzorirala.[4]
SkliciUredi
- ↑ Jonynas, Ignas (1933). "Aigustė". V Vaclovas Biržiška (ur.). Lietuviškoji enciklopedija (v litovščini). Zv. I. Kaunas: Spaudos Fondas. str. 112.
- ↑ 2,0 2,1 Tęgowski, Jan (1999). Pierwsze pokolenia Giedyminowiczów. Poznań-Wrocław: Wydawnictwo Historyczne. str. 251. ISBN 8391356310.
- ↑ Rowell, S. C. (1994). Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345. Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series. Cambridge University Press. str. 89–93. ISBN 978-0-521-45011-9.
- ↑ 4,0 4,1 Rowell, S. C. (Spring 1994). "Pious Princesses or Daughters of Belial: Pagan Lithuanian Dynastic Diplomacy, 1279–1423". Medieval Prosopography. 15 (1): 39–40. ISSN 0198-9405.
| Ruska kraljevska družina | ||
|---|---|---|
| Nezasedeno Zadnji nosilec naziva Aleksandra, žena Ivana I. Moskovskega
|
Moskovska velika kneginja žena 1340–1345 |
Nezasedeno Naslednji nosilec naziva Eupraksija Smolenska
|