Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon. Leta 2006 je mesto imelo 23.988 prebivalcev.

Agde
Agde joutes été 2007 434.jpg
Agde se nahaja v Francije
Agde
Agde se nahaja v Oksitanija (regija)
Agde
43°18′36″N 3°28′31″E / 43.31000°N 3.47528°E / 43.31000; 3.47528Koordinati: 43°18′36″N 3°28′31″E / 43.31000°N 3.47528°E / 43.31000; 3.47528
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaHérault
OkrožjeBéziers
KantonAgde
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Hérault Méditerranée
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Gilles d'Ettore (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
50,81 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
28.609
 • Gostota560 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
34003 /34300
Nadmorska višina0–110 m
(povp. 5 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

GeografijaUredi

Kraj se nahaja v pokrajini Languedoc ob reki Hérault 4 km severno od njenega izliva v Sredozemsko morje, 20 km vzhodno od Béziersa. Severno od kraja se z reko križa vodni kanal Canal du Midi, ki skupaj z reko Garono preko Toulousa povezuje Sredozemsko morje (Sète) z Atlantikom (Bordeaux). Poleg samega središča občina vključuje tudi morska pristanišča in zdravilišča Le Grau d'Agde, la Tamarissière in le Cap d'Agde.

UpravaUredi

 
Lega kantona v departmaju

Agde je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Bessan, Marseillan in Vias s 40.082 prebivalci.

Kanton je sestavni del okrožja Béziers.

ZgodovinaUredi

Obmorska naselbina Agathe Tyche je bila ustanovljena kot starogrška kolonija v 5. stoletju pred našim štetjem.

Pod vizigotskim kraljem Alarihom II. je bil leta 506 kraj s cerkvijo sv. Andreja prizorišče koncila. Približno v 6. stoletju je Agde postal sedež škofije, ukinjene med francosko revolucijo. Njen poslednji škof, Charles François de Saint Simon Sandricourt, je bil v Parizu 26. julija 1794 usmrčen pod giljotino.

ZanimivostiUredi

  • romanska katedrala sv. Štefana iz 12. stoletja, naslednica nekdanje karolinške cerkve iz 9. stoletja; slednja je stala na temeljih starorimske cerkve iz 5. stoletja, prvotno Dianinega templa. Ozemlje škofije je s konkordatom 1801 pripadlo škofiji v Montpellieru.
  • cerkev sv. Andreja, prvotno iz 5. stoletja, sedež koncila v letu 506,
  • cerkev sv. Severa iz konca 15. stoletja,
  • cerkev Notre-Dame-du-Grau iz leta 1584,
  • Canal du Midi z vodno ključavnico, mostom sv. Jožefa in upravno stavbo hôtel Riquet,
  • muzej podvodne arheologije musée de l'Éphèbe,
  • otok vulkanskega izvora île de Brescou s trdnjavo Fort de Brescou iz 16. stoletja.

Zunanje povezaveUredi

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.