Agde
Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon. Leta 2006 je mesto imelo 23.988 prebivalcev.
Agde | |
---|---|
43°18′36″N 3°28′31″E / 43.31000°N 3.47528°E | |
Država | Francija |
Regija | Oksitanija |
Departma | Hérault |
Okrožje | Béziers |
Kanton | Agde |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Hérault Méditerranée |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Gilles d'Ettore (Zveza za ljudsko gibanje) |
Površina 1 | 50,81 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2022)[1] | 29.612 |
• Gostota | 580 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 34003 /34300 |
Nadmorska višina | 0–110 m (povp. 5 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Geografija
urediKraj se nahaja v pokrajini Languedoc ob reki Hérault 4 km severno od njenega izliva v Sredozemsko morje, 20 km vzhodno od Béziersa. Severno od kraja se z reko križa vodni kanal Canal du Midi, ki skupaj z reko Garono preko Toulousa povezuje Sredozemsko morje (Sète) z Atlantikom (Bordeaux). Poleg samega središča občina vključuje tudi morska pristanišča in zdravilišča Le Grau d'Agde, la Tamarissière in le Cap d'Agde.
Uprava
urediAgde je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Bessan, Marseillan in Vias s 40.082 prebivalci.
Kanton je sestavni del okrožja Béziers.
Zgodovina
urediObmorska naselbina Agathe Tyche je bila ustanovljena kot starogrška kolonija v 5. stoletju pred našim štetjem.
Pod vizigotskim kraljem Alarihom II. je bil leta 506 kraj s cerkvijo sv. Andreja prizorišče koncila. Približno v 6. stoletju je Agde postal sedež škofije, ukinjene med francosko revolucijo. Njen poslednji škof, Charles François de Saint Simon Sandricourt, je bil v Parizu 26. julija 1794 usmrčen pod giljotino.
Zanimivosti
uredi- romanska katedrala sv. Štefana iz 12. stoletja, naslednica nekdanje karolinške cerkve iz 9. stoletja; slednja je stala na temeljih starorimske cerkve iz 5. stoletja, prvotno Dianinega templa. Ozemlje škofije je s konkordatom 1801 pripadlo škofiji v Montpellieru.
- cerkev sv. Andreja, prvotno iz 5. stoletja, sedež koncila v letu 506,
- cerkev sv. Severa iz konca 15. stoletja,
- cerkev Notre-Dame-du-Grau iz leta 1584,
- Canal du Midi z vodno ključavnico, mostom sv. Jožefa in upravno stavbo hôtel Riquet,
- muzej podvodne arheologije musée de l'Éphèbe,
- otok vulkanskega izvora île de Brescou s trdnjavo Fort de Brescou iz 16. stoletja.
-
Katedrala sv. Štefana
-
sv. Andrej
-
Notre-Dame-du-Grau
-
Fort de Brescou
Sklici
uredi- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
Zunanje povezave
uredi- Uradna stran (francosko)
- Turizem