1251 (MCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1220.  1230.  1240.  - 1250. -  1260.  1270.  1280.
Leta: 1248 · 1249 · 1250 · 1251 · 1252 · 1253 · 1254
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

uredi

Slovenija

uredi

Mongolski imperij

uredi
 
Zapis Möngke Kana v tradicionalni mongolski pisavi.
  • 1. julij - Batu Kan[1] ponovno skliče plemensko skupščino Kurultaj. Za 4. vrhovnega kana je izvoljen Möngke Kan iz Tolujevega ulusa/klana. Večina princev iz Ögedejevega in Čagatajevega klana skupščino bojkotira in ne priznava izvolitve.
    • Korejska kraljevina Goryeo, ki je mongolskemu dvoru še najbližja avtonomna tributarna država, se ponovno izmika svojim obveznostim, kar vodi v nov spor. 1253
    • Politični nasprotniki začno pripravljati proti novemu kanu zaroto. 1252
  • Umrlega Godan Kana[2], ki je nadzoroval večino Kitajske, nasledi Kublaj Kan[3], ki nemudoma začne z uspešnimi administrativnimi in ekonomskimi reformami.
  • Koreja: končana je restavracija tiskarskih lesenih plošč iz zbirke budističnih svetih spisov pod naslovom Tripitaka Koreana. Izvirnike so uničili Mongoli leta ← 1232, obnova več kot 80.000 plošč je trajala 19 let.

Politične posledice sedme križarske vojne

uredi
  • Začetek leta: po prvih novicah o zmagi križarjev pridejo novice o njihovem popolnem porazu. V Franciji vsi trije stanovi čustveno sprejmejo novico o porazu in ujetništvu kralja Ludvika IX.. Plemstvo in duhovščina veliko manj, ko Ludvik IX. pošlje še zahtevo po zbiranju sredstev in vojske za nov pohod.↓
  • Križarski pohod pastirčkov: dobi pa vizijo nepomembni madžarski menih živeč v Franciji, ki mu Devica Marija sporoči, da bo edino vojska pastirjev lahko osvobodila preljubega kralja iz ujetništva poganskih Saracenov in vrnila sveto mesto Jeruzalem nazaj v krščanske roke. Prepričati mu uspe čaz 60.000 kmetov iz severne Francije. Ko pride ta "sveta vojska" v Pariz, jo regentinja in kraljica-mati Blanka Kastiljska razžene nazaj na domove. Brez vodičev, ki bi jim pokazali pot domov, tavajo po severni Franciji, se zapletajo v lokalne spopade z redovniki in študenti, ki jih smešijo. Ko začnejo napadati židovske skupnosti ima kraljica-mati vsega dovolj in tavajoče črede "pastirčkov" na silo zbere ter ob pomoči lokalnega škofa skupinsko izobči. Oborožena skupina, ki jo vodi madžarski menih, je pobita skupaj z njim.
  • Zamorje: premagani francoski kralj in de facto vladar ostanka Jeruzalemskega kraljestva Ludvik IX. sklene pragmatično zavezništvo z egiptovskimi mameluki proti sirskim Ajubidom, predvsem proti damaščanskemu emirju An-Nasir Jusufu.
    • André de Longjumeau, odposlanec Ludvika IX., se vrne z mongolskega dvora. Njegovi zapisi o potovanju so mešanica dejstev in takrat znanih legend. Drugače je njegova misija neuspešna, saj se Mongoli niso hoteli spreobrniti v krščanstvo.

Ostalo

uredi
 
Pečat Konrada IV. Hohenstaufna

Rojstva

uredi
Neznan datum

Smrti

uredi
Neznan datum

Opombe

uredi
  1. Voditelj Zlate horde oziroma Džočijevega ulusa/klana.
  2. Drugi sin Ögedeja
  3. Mlajši Möngkejev brat

Glej tudi

uredi