Živalski ep združije basni v celoto in ima navadno namen, da ob primerih iz živalskega sveta ostro graja človeške razmere, predvsem kake napake v javnem življenju.

Največji živalski ep v svetovni književnosti je Goethejeva Lisica zvitorepka (nem. Reineke Fuchs). V njej izraža avtor pod živalskimi krinkami svoje sodbe o francoski revoluciji. Lisjak zvitorepec nastopa kot upornik, ki se noče pokoriti kralju Ludviku XVI. - levu. Ep je napisan v heksametrih in je parodija na junaške epe.[1]

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. Silva Trdina:Besedna umetnost II del. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961