Škofjeloški kruhki

pecivo iz začinjenega medenega testa brez jajc, odtisnjenega v lesen kalup

Škofjeloški kruhki so pecivo iz začinjenega medenega testa, odtisnjenega v lesene kalupe.[1] Za razliko od medenjakov ne vsebujejo jajc.

Škofjeloški kruhki

Niso enake sestave, kot lectovo pecivo, tudi niso okrašeni z barvami in predmeti (sladkorne rožice, papirni odtisi glav, lističi s priložnostnimi verzi in ogledalca).[2]

Sestavine uredi

Testo je narejeno iz ržene moke.[3] Sestavine so še med, jelenova sol (pepelika), mleti poper, cimet in nageljnove žbice. Pavle Hafner je priporočal cvetlični med, ker naj bi bilo z drugim testo kašasto.[4]

Če je pravilno pečen, se kruhek ne pokvari in se ga hrani več let. Je precej trd. Lahko pa se ga samo posuši.[5][2]

Kalup uredi

Najprimernejši les za rezljanje kalupa, ki mora biti primerno velik in debel, je hruškov, češpljev ali javorjev.[6][2] Kalupe so izdelovali moški, najpogosteje so rezljali srca, pipe in pokroge (lunice). Najstarejši prikazujejo moškega in žensko v narodni noši ter živali.[5] Modeli so torej prikazovali človeško in živalsko figuraliko, rastlinske, cvetlične in geometrijske motive, upodobitve predmetov, nabožne motive, fantastične živalske motive ter frigure in prizore iz plemiškega okolja. Kalupi so prihajali tudi iz drugih dežel avstroogrske monarhije.[2]

Priznanje loškega kruhka kot kulturne dediščine uredi

17. februarja 1993 so v Sloveniji štiri nove poštne znamke s podobami slovenske kulturne dediščine (iz serije Evropa v malem) zamenjale dotedanje z grbom. Okrogli škofjeloški kruhek z monogramom IHS je bil upodobljen na znamki za en tolar.[7][8][9]

13. aprila 2018 je Ministrstvo za kulturo RS izdelovanje škofjeloških kruhkov in kalupov ter izdelovanje dražgoških kruhkov vpisalo v register nesnovne kulturne dediščine.[10]

Obrtniki uredi

Z izdelovanjem kalupov se je ukvarjal Ivo Plestenjak, oče slikarke Dore Plestenjak, s tem pa nadaljuje njegova vnukinja Petra Plestenjak Podlogar.[6][11][12]

Glej tudi uredi

Članki o lesenih modelih in malih kruhkih uredi

Sklici uredi

  1. "»Medena« umetnost, ki izumira", str. 15, Gorenjski Glas, 10. maj 1972, l. 25, št. 36
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 JENKO MEDAR, Mateja, 2012, Lectarstvo s projektnim učnim delom na razredni stopnji : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. [Dostopano 16 oktober 2020]. Pridobljeno http://pefprints.pef.uni-lj.si/913/1/Lectarstvo_s_projektnim_u%C4%8Dnim_delom.pdf Arhivirano 2020-10-21 na Wayback Machine.
  3. "Vsak je unikat", str. 6, 14. februar 1995, Gorenjski Glas, l. 48, št. 13
  4. Hafner, Pavle. Ta dobra stara kuha. str. 215. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1982.
  5. 5,0 5,1 Hafner, Pavle. Ta dobra stara kuha. str. 214. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1982.
  6. 6,0 6,1 "Trideset let rezljanja v les", str. 11, 14. september 1968, Gorenjski Glas, l. 21, št. 72
  7. "Škofjeloški kruhek na poštni znamki", str. 28, Gorenjski Glas, 19. februar 1993, l. 46, št. 14
  8. »Zgodi se škrat«. www.filatelija.com. Pridobljeno 15. oktobra 2020.
  9. PLEŠNAR, Stojan, 2016, Poštna znamka kot element propagande in oglaševanja : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 16 oktober 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/plesnar-stojan.pdf
  10. "Opis enote nesnovne kulturne dediščine", 13. april 2018, Ministrstvo za kulturo RS
  11. "Vsak je unikat", str. 6, 14. februar 1995, Gorenjski Glas, l. 48, št. 13
  12. »PLESTENJAK, Dora«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 15. oktobra 2020.

Zunanje povezave uredi