Odpre glavni meni

Rožnik

(Preusmerjeno s strani Šišenski hrib)
Cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vrhu.

Rožnik je grič, tudi četrtna skupnost v mestu Ljubljana. Razgledni vrh ob parku Tivoli in nad Rožno dolino je skupaj s potmi nanj priljubljena sprehajalna točka Ljubljančanov.[1] Vrh Rožnika se imenuje Šišenski hrib (429 m), bolj obiskan pa je Cankarjev vrh (394 m), poimenovan po pisatelju Ivanu Cankarju, ki je v letih med 1910 in 1917 živel na kmetiji in gostilni na tem mestu. Zgradba je danes prenovljena v večji gostilno z vrtom. V enem od gospodarskih poslopij je ljubljanski Mestni muzej uredil Cankarjevo spominsko sobo. Na dvorišču je bil leta 1948, ob 30-ti obletnici pisateljeve smrti, postavljen tudi njegov doprsni kip, delo Frančiška Smerduja. Nad hišo stoji poznobaročna Cerkev Marijinega obiskanja, na livadi pod njo pa je prostor za različne prireditve ali slavnosti. Na tem mestu je tradicionalno vsakoletno praznovanje praznika dela (1. maj). Ob tej priložnosti se pred cerkvijo prižge kres, katerega so pred uveljavitvo 1. maja kurili za kresno noč. Na kresno noč pa ob ognju podelijo literarno nagrado Kresnik.

Med Cankarjevim vrhom in Šišenskim hribom pa se nahaja še tretji vrh, imenovan Drenikov vrh. Ta vrh je neoznačen in malo obiskan, ker tik pod vrhom stoji zasebna hiša. Ta vrh obide sprehajalna pot med Cankarjevim vrhom in Šišenskim hribom.

Geografska legaUredi

Rožnik na jugu meji na nekdaj močvirno Rožno dolino, četrt urejenih delavskih hiš in vzporedno elitnih vil pomembnih Ljubljančanov, kakršni so bili trgovec Franc Kollmann, župan Ivan Hribar in književni kritik Josip Vidmar in rodbina Vidmar. Med nekdanjii vilami najbolj izstopa protokolarni objekt Vila Podrožnik, poleg nje je rezidenca ameriške ambasade. Nedaleč je belgijska rezidenca, v njej je nekdaj bivala soproga Antona Slodnjaka. V gozdiču na južni strani Rožnika je območje hiš veljakov nekdanje države in v smeri proti Čadu hiša pionirke slovenske gledališke igre, Marije Vere v modernističnem slogu bauhaus (arhitekt Maks Strenar). Pri hiši se začne tudi »Trim steza Marija Vera«, opremljena s telovadnimi orodji.

Velik del jugozahodnega pobočja Rožnika zaseda Zoološki vrt. Na prostoru ob Glinščici pa je zrasel nov naravoslovni univerzitetni center. Zahodni del je zaradi dveh mokrišč ekološko zaščiteno območje (Mali in Veliki Rakovnik); meji na četrtno skupnost Koseze. Severozahodna dolinica Mostec je znana po potokih in mostičkih ter po smučarskih skakalnicah.[2] Urejeno ima tudi otroško igrišče in trim stezo.

Severni in severovzhodni del meji na katastrsko občino Šiško, na tem predelu hriba stoji samoten opečnat stolp[3], ki je bil uporabljan kot stolp smučarske skakalnice z iztekom nad Vodnikovo cesto. Skakalnico blizu Galetovega gradu so opustili v šestdesetih letih[4]. Nedaleč od skakalnice je tudi Vodnikova domačija. Na robu gozda nad predelom Spodnje Šiške stoji razvaline opuščenega Hotela Bellevue[5], v tretjem tisočletju denacionalizirana in trenutno zanemarjena zgradba, ki je bila značilno historična arhitektura.

Zahodni del Rožnika meji na park Tivoli in s tem na mestno jedro. Ob vznožju hriba sta Cekinov grad in Grad Tivoli, za katerim stoji v 20. stoletju priljubljen nekdanji ljubljanski Hotel Tivoli, imenovan Švicarija. Stavba je bila zgrajena leta 1910. V temeljito in verno prenovljeni stavbi je od leta 2017 Ustvarjalni center Švicarija, ki deluje v sklopu Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC)[6]. V njem so delovni in bivalni ateljeji za domače umetnike in rezidenčni prostori za mednarodne ustvarjalce ter gostinski lokal, ki pa je že nekaj časa (2018-2019) prazen[7]. V bližini Švicarije se začenja tudi krožna Jesenkova pot, učna pot, imenovana po slovenskem botaniku Franu Jesenku. Ob njej so zasajene domače in eksotične vrste dreves, ki so označena s slovenskimi in latinskimi imeni.

OpombeUredi

  1. Lokacija na WikiMapia.
  2. Lokacija na WikiMapia.
  3. Lokacija na WikiMapia.
  4. "Zapuščeni stolp v Šiški je bil nekoč pomembna smučarska skakalnica". siol.net. 2019-02-08. Pridobljeno dne 2019-09-26. 
  5. Lokacija na WikiMapia.
  6. "Ustvarjalni center Švicarija". www.visitljubljana.com. Zavod Turizem Ljubljana. Pridobljeno dne 2019-09-26. 
  7. "Novo življenje sto let starega "alpskega" hotela sredi Ljubljane". siol.net. Siol. 2017-05-08. Pridobljeno dne 2019-09-26. 

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi