Odpre glavni meni

Šat al-Arab ( arabsko شط العرب, Arabska reka) ali Arvand Rud ( perzijsko اَروَندرود, Hitra reka ) je okoli 200 km (120) mi) dolga reka, ki izvira na sotočju rek Evfrat in Tigris pri mestu Al Qurnah v pokrajini Basra (jug Iraka). Na južnem koncu reke do izliva v Perzijski zaliv poteka meja med Irakom in Iranom. V širino meri približno 232 m pri Basri do 800m pri izlivu. Vodna pot naj bi se oblikovala relativno nedavno v geološkem času. Pred tem sta se Evfrat in Tigris v obliki kanala izlivala v zaliv nekoliko bolj vstran proti zahodu.

Šat al-Arab
Arvand Rud
Shat al-arab-22.JPG
Šat al-Arab blizu kraja Basra, Irak
Lokacija
DržavaIran, Irak
Fizične lastnosti
Izvir 
 ⁃ lokacijaSotočje TigrisEvfrat pri kraju Al-Qurnah in reki Karun v Iranu[1]
 ⁃ nadm. višina4 m (13 ft)
Izliv 
 ⁃ lokacija
Perzijski zaliv
 ⁃ nadm. višina
0 m (0 ft)
Dolžina200 km (120 mi)
Površina porečja884.000 km2 (341.000 sq mi)
Pretok 
 ⁃ povprečje1.750 m3/s (62.000 cu ft/s)

Reka Karun se kot pritok pridruži vodni poti z iranske strani. V reko Šat al-Arab odlaga velike količine mulja, zaradi česar je potrebno nenehno poglabljanje struge, da bi ta ostala plovna. [2]

Po nekaterih ocenah naj bi se na tem območju nahajal največji gozd datljevcev na svetu. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je v regiji raslo od 17 do 18 milijonov palm, ki so predstavljale petino vseh datljevcev na svetu. Do leta 2002 pa je zaradi posledic vojn, soli in raznoraznih škodljivcev odmrlo več kot 14 milijonov dreves, od tega približno 9 milijonov v Iraku in 5 milijonov v Iranu, Precejšen del preostalih dreves pa je v slabem stanju. [3]

V srednjeperzijski književnosti in Šahnami (junaški ep, ki je nastal okoli 1000 n. št.) se je beseda اروند Arvand (Hiter) uporabljala kot eno od mnogih poimenovanj za reko Tigris. V obdobju vladavine šaha Mohameda Reze Pahlavija (od l.1941) so Iranci to ime začeli uporabljati za reko Šat al-Arab. [4]

Zemljevid

ReferenceUredi


  1. "Iraq – Major Geographical Features". country-data.com. Pridobljeno dne 28 November 2015. 
  2. "Iraq – Major Geographical Features". country-data.com. Pridobljeno dne 28 November 2015. 
  3. "UNEP/GRID-Sioux Falls". unep.net. Pridobljeno dne 28 November 2015. 
  4. M. Kasheff, Encyclopædia Iranica: Arvand-Rud. – Retrieved on 18 October 2007.

ViriUredi

  • Dougherty, Beth K.; Ghareeb, Edmund A. (2013). Historical Dictionary of Iraq (2 izd.). Scarecrow Press. ISBN 978-0810879423. 
  • Kia, Mehrdad (2017). The Ottoman Empire: A Historical Encyclopedia. ABC-CLIO. ISBN 978-1610693899. 
  • Mikaberidze, Alexander (2015). Historical Dictionary of Georgia (2 izd.). Rowman & Littlefield. ISBN 978-1442241466. 
  • Potts, D. T. (2004). Encyclopaedia Iranica. 
  • Shaw, Stanford (1991). "Iranian Relations with the Ottoman Empire in the Eighteenth and Nineteenth Centuries". V Avery. The Cambridge History of Iran (Vol. 7). Cambridge University Press. ISBN 978-0857451842. 

Zunanje povezaveUredi