Šanakdakete
Šanakdakete ali Šanakdaketo je bila kraljica (kandake) Kraljestva Kuš, ko je bil njegovo politično središče Meroë. Bila je prva znana afriška kraljica starodavne Nubije.[1][2] Vladala je okoli leta 170 do 150 pr. n. št.[3] ali okoli 170 do 160 pr. n. št.[1] Vladala naj bi z vsemi pooblastili[4] in brez kralja.[3] Kot kraljica je imela pomembno vlogo tudi v verskem življenju Nubije.[5] Zgradila je nenavaden tempelj F v Naki, v katerem so bili bogovi obrnjeni proti zadnji steni.
| Šanakdakete | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Kandake Kuša | |||||
 Portret kraljice Šanakdakete | |||||
| Vladanje | okoli 170-160 pr. n. št. ali okoli 170-150 pr. n. št. | ||||
| Predhodnik | neznan kralj | ||||
| Naslednik | Tanjidamani | ||||
| Rojstvo | 2. stoletje pr. n. št. | ||||
| Smrt | domnevno 2. stoletje pr. n. št. | ||||
| Pokop | okoli 160 pr. n. št. piramida Beg. N11, Meroë | ||||
| |||||
| Vladarska rodbina | Meroitska dinastija | ||||
Dokazi uredi
Šanakdaketino ime je pisano v meroitskih hieroglifih na način, kot so se pisala imena kraljic. Eden od napisov je na podboju vrat oltarne niše templja F v Naki.[1] Šanakdakete sama sebe naslavljala s "Sin Raja, Gospod Dveh dežel, Šanakdakete" (Sa Re nebtawy, Šanakdakheto).[6] Napis se bere:
- "Kraljevi-waab-svečenik sina Raja: Šanakdakete je vsak dan dano življenje 'ljubljenke Ma'ata' kot... ,"
- Rajev sin, ...gospod Dveh dežel (Egipt): Šanakdakete."
Meroiti so pisali v svojem jeziku že na začetku 2. stoletja pr. n. št. Med vladanjam kralja Ergamenesa so pisali v grškem alfabetu.[7] Meroitski jezik še vedno ni povsem razvozlan.[2] Prvi epigrafski napis v tem jeziku naj bi bil prav napis kraljice Šanakdakete v templju F v Naki.[8]
Kraljičini predniki so še vedno nejasni. Ne eni od rezbarij na stebru je upodobljena s kraljevimi insignijami in krono z visokim perjem, kakršno so nosili kralji. Oblačila so podobna tistim v faraonski umetnosti. Ogrlico in uhane krasijo vzorci kozjih glav, Amonovih svetih živali, ki so bile očitno priljubljene tudi v Nubiji. Kraljica je po afriških kriterijih lepote prikazana z močno postavo in okrašena z dragulji, ki so kazali na bogastvo, moč in blaginjo ter sposobnost za rojevanja otrok.[1][4]
Okrasje njene pogrebne komore je zelo dodelano.[1] Na enem od potopljenih reliefov nosi bogata, z dragulji okrašena oblačila, in sedi na prestolu v obliki leva. V desni roki drži kopje, v visoko dvignjeni levi roki pa palmovo vejo.[9]
Dvojna kartuša, najdena v Naki, je datirana v poznejši del 2. stoletja pr. n. št. in naj bi bila najzgodnejši epigraf v meroitskih hieroglifih.[10] Njena piramida v Meroëju stoji poleg Tanjidamanijeve, kar pa ni potrjeno, ker se njeno ime ni ohranilo.[11] Ne reliefih grobne kapele kraljice Šanakdakete so prikazani moški, ki držijo puščice, kar je spadalo med meroitske pogrebne običaje.[12]
Reliefna stela iz peščenjaka (na sliki), razstavljena v Britanskem muzeju, je bila del obzidja pokopališča v Meroëju. Domneva se, da je na njej upodobljena kraljica Šanakdakete na prestolu s princem, ki stoji ob njej pod zaščito krilate Izide. Na reliefih so prizori verskih daritev, kraljičino ocenjevanje pred Ozirisom in številni verniki, ki nosijo darila.[2]
-
Piramida N11 (levo) -
Ruševine kraljičinega templja ob vznožju svete gore Nakai -
Kraljičina piramida in pogrebna kapela v Meroëju
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Harkless 2006, str. 146.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Red sandstone relief from the pyramid chapel of Queen Shanakdakhete. British Museum. Pridobljeno 25. septembra 2015.
- ↑ 3,0 3,1 Broida 2005, str. 1–2.
- ↑ 4,0 4,1 "Statue of queen and prince of Meroë". UNESCO Organization. Pridobljeno 25. septembra 2015.
- ↑ Ifie 2002, str. 157.
- ↑ László Török (1997). The kingdom of Kush: handbook of the Napatan-Meroitic Civilization.
- ↑ Hintze & Hintze 1968, str. 26.
- ↑ Fage 1979, str. 230.
- ↑ Krause 1986, str. 105.
- ↑ Voogt & Finkel 2010, str. 224.
- ↑ Voogt & Finkel 2010, str. 224–225.
- ↑ Wenig 1999, str. 173.
Viri uredi
- Broida, Marian (1. november 2005). Ancient Egyptians and Their Neighbors: An Activity Guide. Chicago Review Press. ISBN 978-1-61374-039-2.
- Fage, J. D. (1. februar 1979). The Cambridge History of Africa. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-21592-3.
- Ifie, Egbe (2002). Papers in Honour of Tekena N. Tamuno, Professor Emeritus, at 70. Oputoru Books. ISBN 978-978-8014-08-9.
- Harkless, Necia Desiree (30. avgust 2006). Nubian Pharaohs And Meroitic Kings: The Kingdom Of Kush. AuthorHouse. ISBN 978-1-4520-3063-0.
- Hintze, Fritz; Hintze, Ursula (1968). Civilization of the Old Sudan: Kerma, Kush, Christian Nubia. Argonaut Incorporated.
- Krause, Martin (1986). Nubische Studien. P. von Zabern. ISBN 978-3-8053-0878-6.
- Voogt, Alexander J. de; Finkel, Irving L. (2010). The Idea of Writing: Play and Complexity. BRILL. ISBN 978-90-04-17446-7.
- Wenig, Steffen (1999). Studien Zum Antiken Sudan: Akten Der 7. Internationalen Tagung Für Meroitische Forschungen Vom 14. Bis 19. September 1992 in Gosen/bei Berlin. Otto Harrassowitz Verlag. ISBN 978-3-447-04139-3.
- Wenig, Steffen; Brooklyn Museum (1978). Africa in antiquity: the arts of ancient Nubia and the Sudan. Brooklyn Museum. ISBN 978-0-87273-065-6.
Šanakdakete
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: neznan kralj |
Kraljica Kraljestva Kuš okoli 170-160 pr. n. št. ali okoli 170-150 pr. n. št. |
Naslednik: Tanjidamani |