Začimbna česnovka

Začimbna česnovka
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Agaricales (listarji)
Družina:	Omphalotaceae (livkarjevke)
Rod:	Mycetinis (česnovke)
Vrsta:	M. scorodonius
Dvočlensko ime
	Mycetinis scorodonius; (Fr.) A.W. Wilson & Desjardin, 2005
Sinonimi
	Agaricus scorodonius; Fr. (1815); Marasmius scorodonius; (Fr.) Fr. (1826); Chamaeceras scorodenius; (Fr.) Kuntze (1898); Gymnopus scorodonius; (Fr.) J.L. Mata & R.H. Petersen (2004); Mycetinis scorodonius var. scorodonius; (Fr.) A.W. Wilson & Desjardin (2005);

Začimbna česnovka (znanstveno ime Mycetinis scorodonius) je gliva iz rodu česnovk (Mycetinis).

Značilnosti

Klobuk ima v premeru od 2 do 30 mm. Mlad je konveksen, kasneje se razpre in pogosto razvije osrednjo vdolbina. Povšrina je suha in v zrelosti postane rahlo nagubana. Mlada je rjave barve, vendar kmalu zbledi.

Lističi so belkasti, redki, široki, razmaknjeni in rahlo pritrjeni na bet.

Bet je visok do 60 mm in enakomerne debeline od 0,5 do 3 mm. Večinoma gladek ali z nekaj drobnimi dlakami ob dnu; na vrhu belkaste do bledo rjave barve, proti dnu prehaja v rdečkasto do temno rdečkasto rjavo.

Ima močan vonj po česnu, ki se pri večjih skupinah gob zazna že na daljavo.^[2]

Razširjenost in življenjski prostor

Je pogosta gniloživka in raste v večjih skupinah na odpadlih iglicah iglavcev od poletja do pozne jeseni.^[3]

Mikroskopske značilnosti

Trosni prah je bel. Trosi so peškaste oblike in merijo 7–11 μm x 3–5 μm. Heilocistide na robu lističev so kijaste oblike s številnimi prstastimi izboklinami.^[2]

Podobne vrste

dolgobetna česnovka (Mycetinis alliaceus) ima daljši in močnejši bet, ter klobuk stožčaste oblike.
porova česnovka (Mycetinis prasiosmus) raste na listju in nima heilocistid.