Dolgobetna česnovka

Dolgobetna česnovka
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Agaricales (listarji)
Družina:	Omphalotaceae (livkarjevke)
Rod:	Mycetinis (česnovke)
Vrsta:	M. alliaceus
Dvočlensko ime
	Mycetinis alliaceus; (Jacq.) Earle ex A.W. Wilson & Desjardin (2005)
Sinonimi
	Agaricus alliaceus Jacq. (1773) ; Hypophyllum alliaceum (Jacq.) Paulet (1808) ; Marasmius alliaceus (Jacq.) Fr. (1838) ; Mycena alliacea (Jacq.) P. Kumm. (1871) ; Chamaeceras alliaceus (Jacq.) Kuntze (1898) ;

Dolgobetna česnovka (znanstveno ime Mycetinis alliaceus) je gliva iz družine livkarjevk. Ime je dobila po značilnem vonju po česnu.

Značilnosti

Klobuk je pri mladih primerkih zvonast, kasneje pa postane izbočen in po večini zvihan^[1]. Klobuk odraslih gob ima premer od 2 do 4 cm in ima tanko kožico. Barva klobuka je okrasta, lahko pa tudi meseno rdečkasta ali celo peščena.

Lističi so belkasti, debeli in razmaknjeni. Na bet so rahlo pritrjeni.

Bet je žilav, gol in gladek, dolg pa je lahko do 15 cm in ima premer do 3 mm. Barva beta je svetlo rdeče rjava^[2]^[3]^[4].

Razširjenost in življenjski prostor

Pojavlja se od zgodnjega poletja do jeseni na odpadlem listju in trohnečem lesu, v večjih skupinah, najpogosteje v bukovih gozdovih.^[1]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je kremaste barve. Trosi so mandljaste oblike, gladki in merijo 7–11 x 6–8 μm.^[5]

trosi
heilocistide
pleurocistide in bazidiji
celice v povhrnjici

Podobne vrste

začimbna česnovka (Mycetinis scorodonius) ima svetleč rdeč bet
porova česnovka (Mycetinis prasiosmus) ima bet podobne barve, a ima klobuk bolj škrlatne barve, okus pa je izrazito pekoč^[2].

Uporabnost

Je užitna, vendar zaradi močnega vonja po česnu uporabna predvsem kot začimba. Lahko je uporabna za osebe alergične na česen.^[6]

Galerija slik

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dolgobetna česnovka

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Garnweidner, E. (1989). Gobe. Ljubljana: Cankarjeva založba.
↑ ^2,0 ^2,1 Régis Courtecuisse, Bernard Duhem : Guide des champignons de France et d'Europe (Delachaux & Niestlé, 1994-2000) ISBN 2-603-00953-2
↑ Marcel Bon: The Mushrooms and Toadstools of Britain and North-Western Europe Hodder & Stoughton ISBN 0-340-39935-X.
↑ Meinhard Moser, prevod Simon Plant: Keys to Agarics and Boleti (Roger Phillips 1983) ISBN 0-9508486-0-3
↑ »Rogers Mushrooms - Marasmius alliaceus Mushroom«. rogersmushrooms.com (v angleščini). Pridobljeno 5. januarja 2025.
↑ »Marasme à odeur d'ail, marasmius alliaceus«. mycorance.free.fr. Pridobljeno 24. aprila 2024.

[:0-1] 1,0 ^1,1 Garnweidner, E. (1989). Gobe. Ljubljana: Cankarjeva založba.

[Courtecuisse-2] 2,0 ^2,1 Régis Courtecuisse, Bernard Duhem : Guide des champignons de France et d'Europe (Delachaux & Niestlé, 1994-2000) ISBN 2-603-00953-2

[Bon-3] Marcel Bon: The Mushrooms and Toadstools of Britain and North-Western Europe Hodder & Stoughton ISBN 0-340-39935-X.

[Moser-4] Meinhard Moser, prevod Simon Plant: Keys to Agarics and Boleti (Roger Phillips 1983) ISBN 0-9508486-0-3

[5] »Rogers Mushrooms - Marasmius alliaceus Mushroom«. rogersmushrooms.com (v angleščini). Pridobljeno 5. januarja 2025.

[6] »Marasme à odeur d'ail, marasmius alliaceus«. mycorance.free.fr. Pridobljeno 24. aprila 2024.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]