XXII. legija Primigenia

XXII. legija Primigenia (latinsko Legio XXII Primigenia) je bila rimska legija, posvečena boginji Fortuni Primigeniji, ki jo je leta 39 ustanovil cesar Kaligula za svoje pohode v Germanijo. Zapisi kažejo, da je bila aktivna vse do začetku 4. stoletja, ko je bila nameščena v Mogontiaku, sedanjem Mainzu, Nemčija. Njena simbola sta bila kozorog in polbog Herkul.

Legio XXII Primigenia
Razporeditev rimskih legij leta 80
Aktivno	39 – 4. stoletje
Država	Rimsko cesarstvo
Tip	rimska legija
Vloga	napadalna pehota s podporo konjenice
Velikost	različna, v principatu 5.000-6.000 mož
Garnizija/Štab	• Mogontiacum, Gornja Germanija (40-70) • Vindobona (70) • Castra Vetera II (70-začetek 4. stoletja)
Vzdevki	• Pia Fidelis Domitiana (89-96) • Pia Fidelis Antoniniana (213-217) • Pia Fidelis Alexandriana (233-235) • VI Fidelis VI Pia (šestkrat zvesta, šestkrat pobožna) (253/260) • VII Fidelis VII Pia (sedemkrat zvesta, sedemkrat pobožna) (pred 260)
Maskota	Herkul in kozorog
Konflikti	• germanske vojne (39) • bitka pri Bedriaku (69) • batavijski upor (70.) • Verove partske vojne (162, 166) • markomanske vojne (166–180) • pohod proti Alemanom (213) • pohod proti Sasanidom (233) • Avrelijanov pohod proti Germanom • bitka pri Nišu (268)
Poveljniki
Znani poveljniki	• Gaj Dilij Vokula • Publij Elij Trajan Adrijan • Didij Julijan • Lelijan

V Mogontiaku v rimski povinci Gornji Germaniji je stražila rimsko mejo na Renu. V letu štirih cesarjev (69) je z drugimi legijami rimske germanske armade podprla Vitelija. Med batavijskim uporom je pod poveljstvom Gaja Dilija Vokula branila svoj bazni tabor v Mogontiaku in edina preživela napade upornikov. Tam je ostala najmanj do konca 3. stoletja. Leta 97-98 je bil njen vojni tribun (tribunus militum) kasnejši cesar Hadrijan.

Septimijev denarij iz leta 193, skovan na čast XXII. legije Primigenia, ki ga je podprla v vojni za rimski prestol

Glavnina legije je bila stalno v Mogontiaku, njene veksilacije pa so v 2. stoletju sodelovale v gradnji Antoninovega zidu na meji med Britanijo in Škotsko in v pohodih proti Sasanidskemu cesarstvu (okoli 235).

Med napadom Alemanov leta 235 je bila še vedno v Mogontiaku. Legija je bila odgovorna za smrt cesarja Aleksandra Severja, ki se je poskušal pogajati s sovražnikom, in izvolitev njegovega naslednika Maksimina Tračana.

Leta 268 se je, verjetno pod Galienovim poveljstvom, bojevala v bitki pri Nišu in premagala Gote. Naslednje leto je njen poveljnik postal Lelijan, kasnejši cesar Galskega cesarstva.

Glej tudi

• Rimska legija