Wolfova nagrada za medicino

izraelska znanstvena nagrada

Wolfova nagrada za medicino je priznanje za dosežke na področju medicine, ki ga od leta 1978 podeljuje Wolfova fundacija iz Izraela skupaj s sorodnimi nagradami »za dosežke v interesu človeštva in prijateljskih odnosov med ljudstvi«. Priznanje spremlja denarna nagrada v vrednosti 100.000 USD.[1]

Zdaj velja za eno najprestižnejših priznanj na svojem področju na svetu. Več kot polovica od 48 nagrajencev do leta 2015 je hkrati prejemnikov Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino.[1][2]

Prejemniki

uredi

Seznam nagrajencev in obrazložitve so z uradne spletne strani nagrade.[3]

Leto Ime Narodnost Obrazložitev
1978 George D. Snell   ZDA Za odkritje antigenov H-2, ki so ključ za pomembne presaditvene antigene in proženje imunskega odziva.
Jean Dausset   Francija Za odkritje sistema HL-A, kompleksa poglavitne tkivne skladnosti in njegove prvobitne vloge pri presajanju organov.
Jon J. van Rood   Nizozemska Za njegov prispevek k razumevanju kompleksnosti sistema HL-A pri človeku in njegovem pomenu za presajanje in bolezni.
1979 Roger Wolcott Sperry   ZDA Za njegove študije funkcionalnih razlik med levo in desno možgansko poloblo.
Arvid Carlsson   Švedska Za njegovo delo, s katerim je bila določena vloga dopamina kot živčnega prenašalca.
Oleh Hornykiewicz   Avstrija Za odprtje novega pristopa k obvladovanju Parkinsonove bolezni z L-Dopa.
1980 César Milstein
Leo Sachs
James L. Gowans
  Argentina /   Združeno kraljestvo;
  Izrael;
  Združeno kraljestvo
Za njihov prispevek k poznavanju funkcije in okvar telesnih celic preko njihovih študij imunske vloge limfocitov, razvoja specifičnih protiteles in razvozlavanje mehanizmov, ki upravljajo z nadzorom ter diferenciacijo normalnih in rakavih celic.
1981 Barbara McClintock   ZDA Za njene domiselne in pomembne prispevke k našemu razumevanju vedenja in vloge strukture kromosomov ter njeno odkritje in opis transponirajočih genetskih (mobilnih) elementov.
Stanley N. Cohen   ZDA Za njegove koncepte, na katerih sloni genetsko inženirstvo; za izdelavo biološko funkcionalnega hibridnega plazmida in dejansko izražanje tujega gena, ki je bil vstavljen v E. coli z metodo rekombinantne DNA.
1982 Jean-Pierre Changeux   Francija Za izolacijo, čiščenje in karakterizacijo acetilholinskega receptorja.
Solomon H. Snyder   ZDA Za razvoj načinov za označevanje receptorjev za živčne prenašalce, kar je dalo orodja za opis njihovih lastnosti.
James W. Black   Združeno kraljestvo Za razvoj blokatorjev beta adrenergičnih in histaminskih receptorjev.
1983/4 ni bila podeljena
1984/5 Donald F. Steiner   ZDA Za njegova odkritja na področju biosinteze in predelave inzulina, ki so imele bistvene posledice za temeljne biološke raziskave in klinično medicino.
1986 Osamu Hajaiši   Japonska Za njegovo odkritje encimov oksigenaz in razvozlanje njihove zgradbe ter biološkega pomena.
1987 Pedro Cuatrecasas
Meir Wilchek
  ZDA
  Izrael
Za izum in razvoj afinitetne kromatografije in njene uporabe v biomedicinski znanosti.
1988 Henri G. Hers
Elizabeth F. Neufeld
  Belgija
  ZDA
Za biokemijsko karakterizacijo bolezni lizosomskega skladiščenja in posledičnega prispevka k biologiji, patologiji, prenatalni diagnostiki ter terapijam.
1989 John Gurdon   Združeno kraljestvo Za njegovo vpeljavo oocite xenopusa v molekularno biologijo in njegov dokaz, da se jedri diferencirane celice in jajčeca razlikujeta v izražanju, ne pa tudi vsebnosti genetskega materiala.
Edward B. Lewis   ZDA Za njegov prikaz in raziskovanje, kako homeotski geni nadzorujejo razvoj telesnih členov.
1990 Maclyn McCarty   ZDA Za njegov prispevek k prikazu, da je transformirajoči dejavnik pri bakterijah deoksiribonukleinska kislina (DNA) in hkratno odkritje, da je genetski material sestavljen iz DNA.
1991 Seymour Benzer   ZDA Za vzpostavitev novega področja molekularne nevrogenetike z njegovimi pionirskimi raziskavami seciranja živčevja in vedenja z mutacijami genov.
1992 M. Judah Folkman   ZDA Za njegova odkritja, iz katerih sta vzniknika koncept in področje raziskav angiogeneze.
1993 ni bila podeljena
1994/5 Michael J. Berridge
Jasutomi Nišizuka
  Združeno kraljestvo
  Japonska
Za njuna odkritja na področju celičnega transmembranskega signaliziranja, ki vključuje fosfolipode in kalcij.
1995/6 Stanley B. Prusiner   ZDA Za odkritje prionov, novega razreda patogenov, ki povzročajo pomembne nevrodegenerativne bolezni s sprožanjem sprememb v zgradbi beljakovin.
1997 Mary Frances Lyon   Združeno kraljestvo Za njeno hipotezo o naključni deaktivaciji kromosomov X pri živalih.
1998 Michael Sela
Ruth Arnon
  Izrael
  Izrael
Za njuna pomembna odkritja na področju imunologije.
1999 Eric R. Kandel   ZDA Za razvozlavanje organizemskih, celičnih in molekularnih mehanizmov, s katerimi se kratkoročni spomin pretvori v dolgoročno obliko.
2000 ni bila podeljena
2001 Avram Hershko
Alexander Varshavsky
  Izrael;
  Rusija /   ZDA
Za odkritje ubikvitinskega sistema za intracelularno razgradnjo beljakovin in ključnega pomena tega sistema za regulacijo celičnih procesov.
2002/3 Ralph L. Brinster   ZDA Za odkritje postopkov manipulacije mišjih jajčec in embriov, ki so omogočile transgene in njihovo aplikacijo pri miših.
Mario Capecchi
Oliver Smithies
  Italija /   ZDA;
  Združeno kraljestvo /   ZDA
Za njun prispevek k razvoju ciljanja genov, ki je omogočil razvozlavanje funkcije genov pri miših.
2004 Robert A. Weinberg   ZDA Za njegovo odkritje, da rakave celice vključno s človeškimi tumorskimi celicami vsebujejo somatično mutirane gene–onkogene, ki vodijo njihovo maligno pomnoževanje.
Roger Y. Tsien   ZDA Za njegov ključen prispevek k razvoju in biološki uporabi novih fluorescenčnih in fotolabilnih molekul za analizo in motenje signalne transdukcije v celicah.
2005 Alexander Levitzki   Izrael Za pionirsko vlogo pri terapiji signalne transdukcije in za razvoj inhibitorjev tirozinske kinaze kot učinkovitih sredstev proti raku in vrsti drugih bolezni.
Anthony R. Hunter   Združeno kraljestvo /   ZDA Za odkritje beljakovinskih kinaz, ki fosforilirajo tirozinske ostanke v beljakovinah, kar je ključno pri regulaciji zelo raznovrstnih dogodkov v celici, vključno z maligno transformacijo.
Anthony J. Pawson   Združeno kraljestvo /   Kanada Za njegovo odkritje beljakovinskih domen, ki so ključne za posredovanje interakcij med beljakovinami v poteh celičnega signaliziranja, in spoznanj o raku, ki so jih dale te raziskave
2006/7 ni bila podeljena
2008 Howard Cedar
Aharon Razin
  Izrael
  Izrael
Za njun temeljni prispevek k našemu razumevanju vloge metilacije DNA v kontroli izražanja genov.
2009 ni bila podeljena
2010 Axel Ullrich   Nemčija Za prelomne raziskave raka, ki so vodile do razvoja novih zdravil.
2011 Šinja Jamanaka
Rudolf Jaenisch
  Japonska;
  Nemčija /   ZDA
Za vzgojo induciranih pluripotentnih zarodnih celic (celic iPS) iz celic kože (ŠJ) in prikaz, da so celice iPS uporabne pri zdravljenju bolezni sesalcev, s čimer se je izkazal njihov terapevtski potencial (RJ)
2012 Ronald M. Evans   ZDA Za njegovo odkritje naddružine genov, ki kodirajo jedrne receptorje, in razvozlanje mehanizma delovanja tega razreda receptorjev.
2013 ni bila podeljena
2014 Nahum Sonenberg   Izrael /   Kanada Za njegovo odkritje beljakovin, ki nadzorujejo mehanizem izražanja beljakovin, ter njihovega delovanja.
Gary Ruvkun
Victor Ambros
  ZDA;
  ZDA
Za odkritje molekul mikro-RNA, ki imajo ključno vlogo pri kontroli izražanja genov v naravnih procesih in razvoju bolezni.
2015 John Kappler
Philippa Marrack
  ZDA;
  ZDA
Za pomembne prispevke k razumevanju ključnih antigen-specifičnih molekul, T-celičnih receptorjev za antigene in protitelesa ter kako te molekule sodelujejo pri imunski prepoznavi in funkciji efektorjev.
Jeffrey Ravetch   ZDA
2016 C. Ronald Kahn   ZDA Za pionirske raziskave, ki so opredelile inzulinsko signaliziranje ter njegove spremembe med boleznijo.
Lewis C. Cantley   ZDA Za odkritje fosfoinozidit-3-kinaze in njihove vloge pri fiziologiji ter bolezni.
2017 James P. Allison   ZDA Za revolucijo v terapiji raka zaradi odkritja imunske nadzorne pregrade.
2018 ni bila podeljena
2019 Jeffrey M. Friedman   ZDA za odkritje leptina in povsem novega endokrinega sistema, ki nadzoruje telesno težo (ter mnoge druge procese).
2020 Emmanuelle Charpentier   Francija Za razvozlanje in spremembo namembnosti bakterijskega imunskega sistema CRISPR/Cas9 za urejanje genoma.
Jennifer Doudna   ZDA Za razkritje mehanizma bakterijske imunosti preko genomskega urejanja, ki ga vodi RNA, kar predstavlja revolucijo v medicini.

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 »Gene-Editing Tool's Pioneers Win Israel's Wolf Prize«. U.S. News & World Report. 13. januar 2020. Pridobljeno 24. julija 2020.
  2. Zheng, Juntao; Liu, Niancai (2015). »Mapping of important international academic awards«. Scientometrics. Zv. 104, št. 3. str. 763–791. doi:10.1007/s11192-015-1613-7.
  3. »Laureates«. Wolfova Fundacija. Pridobljeno 24. julija 2020.