Wikipedija:Pravila zaščite strani

(Preusmerjeno s strani Wikipedija:ZAŠČITA)
Zlata ključavnica
Popolna zaščita
Popolna zaščita

Srebrna ključavnica
Delna zaščita
Delna zaščita

Modra ključavnica
Zaščita pred kreacijo
Zaščita pred kreacijo

Zelena ključavnica
Zaščita pred prestavljanjem
Zaščita pred prestavljanjem

Vijolična ključavnica
Zaščita pred nalaganjem
Zaščita pred nalaganjem

Rdeča ključavnica
Trajna zaščita
Trajna zaščita

Črna ključavnica
Zaščita s strani Office
Zaščita s strani Office

Administratorji lahko strani zaščitijo in s tem omejijo njihovo urejanje.

  • Popolna zaščita onemogoči urejanje vsakomur razen drugim administratorjem. Popolnoma zaščitenih datotek ni mogoče prepisati z novimi.
  • Delna zaščita onemogoči urejanje anonimnim uporabnikom in računom, mlajšim od štirih dni.
  • Zaščita pred prestavljanjem onemogoči le prestavljanje strani. Po privzetem so pred pred prestavljanjem zaščitene tudi popolnoma zaščitene strani.
  • Kaskadna zaščita popolnoma zaščiti vsako stran, ki je vključena v zaščiteno stran.

Kakršno koli vrsto zaščite ali odstranitve zaščite lahko predlagate na strani Wikipedija:Predlogi za zaščito strani. Neadministratorji lahko spremembo zaščitene strani predlagajo na njeni pogovorni strani, pri čemer lahko pozornost na predlog usmerijo s predlogo {{uredizaščiteno}}. Vse zaščite in odstranitve zaščit se samodejno zapišejo v dnevnik zaščit.

Tipi zaščite

Popolna zaščita

 
 

Neomejena popolna zaščita se uporablja za:

  • Zelo vidne strani, kot je Glavna stran, za preprečitev vandalizma.
  • Logotip strani, tiskovne objave ter osrednje strani o avtorskih pravicah in licencah. Razlogi za to so pravne narave. Tudi administratorji naj teh strani ne spreminjajo brez predhodnega pogovora.
  • Nekatere strani za »sistemsko upravljanje«, npr. celotni imenski prostor MediaWiki, nekatere predloge itd. Te strani je le redko treba spremeniti, zaradi velike uporabe pa lahko ob vandalizmu ali neprimerni spremembi pride do hudega nereda. Tudi administratorji naj teh strani ne spreminjajo brez predhodnega pogovora.
  • S soglasjem izbrisane strani, ki se pojavljajo vedno znova. Te so naštete v kategoriji Zaščitene izbrisane strani. Razveljavitev takega izbrisa lahko predlagate na strani Wikipedija:Revizija izbrisov.
  • Osebne strani css in js, kot npr. Uporabnik:Zgled/monobook.css ali Uporabnik:Zgled/cologneblue.js programje MediaWiki samodejno popolnoma zaščiti. Urejajo jih lahko le imetnik s temi stvarmi povezanega računa in administratorji.

Začasna popolna zaščita se uporablja za:

  • Zaustavitev urejevalskih vojn.
  • Pregled izključno že obstoječih redakcij članka pri nekaterih pogovorih o reviziji izbrisov.

Spori o vsebini

Razen v primerih očitnega vandalizma se pri urejevalskih vojnah strani zaščitijo pri redakciji, v kateri so v danem trenutku. Zaščita pri urejevalskih vojnah ne pomeni potrditve trenutne redakcije. Urejevalci naj ne zahtevajo zaščite strani pri posameznih redakcijah ali, kadar je stran že zaščitena, vračajo strani na drugo redakcijo. Namesto tega naj si prizadevajo odpraviti na njeni pogovorni strani. Glej tudi m:The Wrong Version (v angleščini).

Kadar so administratorji sami udeleženi v urejevalskih vojnah, naj strani razen v primeru jasnega vandalizma ali obrekovanja živečih ljudi ne zaščitijo. Administratorji naj ne urejajo strani, ki so zaščitene zaradi spora o vsebini, razen kadar se o spremembi strinjajo vsi vpleteni ali sprememba ni povezana s sporom.

Delna zaščita

 

Neomejena delna zaščita se uporablja za:

  • Članke, ki so predmet hudega in neprestanega vandalizma, npr. Wikipedija.
  • Biografije, ki so predmet vandalizma in/ali pristranskega pisanja in jih spremlja le malo ljudi.
  • Uporabniške strani (ne pa tudi uporabniške pogovorne strani), ob zahtevi imetnika.

Začasna delna zaščita se uporablja za:

  • Preprečevanje vandalizma, kadar blokiranje posameznih uporabnikov ni zadostno ali ustrezno, npr. velika mera vandalizma s širokega razpona anonimnih IP-naslov.
  • Zaščito skaženih pogovornih strani člankov. Takim zaščitam se je treba izogibati, saj preprečijo sodelovanje v pogovoru tako anonimnežem kot tudi novim uporabnikom.

Delna zaščita naj se ne uporablja:

  • Kot ukrep za preprečevanje vandalizma, še preden je do njega sploh prišlo.
  • V sporu o vsebini med registriranimi in anonimnimi uporabniki z namenom izključitve anonimnih uporabnikov.
  • Za preprečevanje vandalizma tedenskega Izbranega članka, razen v redkih primerih, opisanih na strani Wikipedija:Zaščita izbranega članka na Glavni strani. Druge z Glavne strani povezane strani se sme zaščititi, kadar so napadene, vendar je treba biti pri tem bolj zadržan kot sicer.
  • Za preprečevanje anonimnega urejanja na splošno.

Zaščita pred kreacijo

 

Administratorji lahko preprečijo kreacijo strani. To je uporabno v primerih izbrisanih strani, ki se znova in znova poskušajo kreirati. Seznam zaščitenih naslovov je dostopen na Posebno:ZaščiteniNaslovi.

Zaščita strani pred prestavljanjem

 

Zaščita strani pred prestavljanjem se uporablja pri:

  • Pogostem ali neprestanem vandalizmu s prestavljanjem strani.
  • Sporu o poimenovanju.
  • Zelo vidne strani, za katere ni nobenega razloga za prestavljanje (npr. izničevanje vandalizma).

Popolnoma zaščitene strani so po privzetem zaščitene tudi pred prestavljanjem. Kadar kateri izmed administratorjev prestavi zaščiteno stran, se bo stran zaščitila na novem mestu, na prvotnem mestu pa bo ostala nezaščitena preusmeritev.

Enake omejitve, kot veljajo ob sporu za popolno zaščito, veljajo tudi za zaščito pred prestavljanjem (tako naj administratorji ne dajejo prednosti kateremu izmed poimenovanj; zaščita ne pomeni potrditve trenutnega imena).

Imetniki novih računov ne morejo prestavljati nobenih strani. To je opisano na strani Wikipedija:Ravni uporabniškega dostopa.

Zaščita pred nalaganjem

 

Datoteke, ki so zaščitene pred nalaganjem se ne more nadomestiti z novimi verzijami, razen če to stori administrator. Zaščita pred nalaganjem ne zaščiti strani pred urejanjem. Datoteko administrator zaščiti pred nalaganjem v sledečih primerih:

  • Datoteka je tarča neprestanega nalaganja (vandalizma).
  • Datoteka je predmet spora med urejvalci.
  • Datoteko naj se ne nadomešča, če je-le ta uporabljena v vmesnikih ali del glavne strani.

Office actions

 

Strani se lahko zaščitijo s strani osebja Wikimedia Foundation zaradi zaščite avtorskih pravic ali obrekovanja. Take akcije razveljavijo soglasje skupnosti. Administratorji naj ne urejajo ali odstranijo zaščite take strani brez dovoljenja osebja Wikimedia Foundation.

Kaskadna zaščita

Kaskadna zaščita se uporablja:

  • Za zelo vidne strani, kot je Glavna stran.
  • Kot nov sistem zaščite izbrisanih strani, ki se pojavljajo vedno znova.

Kaskadna zaščita samodejno popolnoma zaščiti vse strani (npr. predloge, slike), ki so trenutno vključene na zaščiteno stran.

Zaščita glede na imenski prostor

Uporabniške strani

Bližnjice pravil:
WP:UZAŠČITA

Uporabniške strani in podstrani so včasih zaščitene na zahtevo uporabnika, če je le-ta žrtev pogostega vandalizma ali ima kakšen drug dober razlog za zaščito svojih strani. Npr. upokojeni uporabniki lahko na zahtevo zaščitijo svoje uporabniške strani (toda ne uporabniške pogovorne strani).

Umrli uporabniki

V primeru potrjene smrti uporabnika, naj se polno zaščiti uporabniška stran.

Odstranitev zaščite

Z izjemo strani, ki so zaščitene po navodilih Fundacije Wikimedia, lahko po preteku določenega časa zaščito strani odstrani kateri koli administrator, posebno kadar na pogovorni strani ni nobenega pogovora. Vendar pa naj se ne odstrani zaščita strani kmalu po zaščiti, ne da bi se najprej posvetovali z administratorjem, ki je stran prvi zaščitil. To je posebno pomembno pri kontroverznih straneh, kjer se lahko spet pojavi konflikt, in je ta administrator morda v stiku z udeleženci spora.

Ob zaščiti strani lahko administrator določi časovno omejitev. Po preteku določenega časa se zaščita strani samodejno razveljavi.

Glej tudi