Wikipedija

Wendy Carlos

Wendy Carlos (rojena Walter Carlos), ameriška skladateljica in izvajalka elektronske glasbe, * 14. november 1939, Pawtucket, Rhode Island, ZDA.

Wendy Carlos
Portret
RojstvoWalter Carlos
14. november 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][3] (84 let)
Pawtucket[d][4]
Državljanstvo ZDA
Poklicskladatelj, glasbeni producent, skladatelj filmske glasbe
Spletna stran
wendycarlos.com

Wendy Carlos je prvič dosegla širšo prepoznavnost v letu 1968 z izdajo plošče Switched-On Bach - izvedbo glasbe J. S. Bacha, ki jo je sestavila iz posameznih fraz, posnetih na Moogovem sintetizatorju, v tistem času razmeroma novem in nepoznanem inštrumentu. Plošča je bila leta 1969 nagrajena s tremi nagradami grammy. Sledilo je več podobnih izvedb klasične glasbe. Kasneje je Carlos začela izdajati tudi avtorske kompozicije, vključno s prvo ploščo sintetiziranih zvokov okolja, Sonic Seasonings (1972) in ploščo, v kateri je raziskovala nestandardne uglasitve, Beauty in the Beast (1986). Znana je tudi kot avtorica in izvajalka filmske glasbe, med drugim za dva filma Stanleya Kubricka, Peklenska pomaranča (1971) ter Izžarevanje (1980), kot tudi za film Tron (1982, Walt Disney Productions).

Kariera uredi

Carlos je glasbeno pot začela že pri šestih letih z učenjem klavirja[5] ter pri desetih že skomponirala skladbo "Trio za klarinet, harmoniko in klavir".[6] Leta 1953 (pri starosti 14 let) je Carlos dobila štipendijo Westinghouse Science Fair za doma izdelan računalnik - že veliko preden se je beseda "računalnik" uveljavila izven strokovnih krogov. Carlos je leta 1962 diplomirala iz glasbe in fizike na University Brown ter leta 1966 magistrirala iz kompozicije na Columbia University. Carlos je študirala pri pionirjih elektronske glasbe kot so Vladimir Usačevski, Otto Luening in Jack Beeson v znanem centru za elektronsko glasbo Columbia-Princeton Electronic Music Center.

Carlos se je prvič srečala z dr. Robertom Moogom na razstavi Avdio-inženirskega združenja leta 1963[7] in postala ena prvih lastnic Moogovega sintetizatorja, s čimer je prispevala nasvete in tehnično pomoč za nadaljnji razvoj tega inštrumenta. Carlos je med drugim prepričala Mooga naj klaviaturi sintetizatorja doda senzor za moč pritiska, za povečanje dinamičnih zmožnosti in muzikalnosti inštrumenta.[8]

Carlos se je okoli leta 1966 srečala z Rachel Elkind, ki je kasneje producirala Switched-On Bach in druge zgodnje plošče. Z zalužkom s Switched-On Bach sta Carlos in Elkind renovirali manjšo hišo v New Yorku, ki sta si jo delili kot bivalni in poslovni prostor. V pritličju sta postavili snemalni elektroakustični studio, kjer so bili ustvarjeni vsi sledeči posnetki. Carlos se je odločila za neobičajno potezo in vgradila celoten studio v Faradayevo kletko za preprečitev radijskih in televizijskih interferenčnih motenj.[9]

Carlos je junija 1971 prispevala kirtiko tedaj razpoložljivih sintetizatorjev za Whole Earth Catalog, kjer je primerjala Moog, Buchla in Tonus (ARP) sisteme. Bila je kritična do manjših sistemov kot so EMS Putney in Minimoog ter jih označila za igrače in vire zaslužka.[7]

Carlos je tudi izkušena fotografinja sončevih mrkov.[10][11]

Delo uredi

Poleg zgoraj omenjenega "Tria za klarinet, harmoniko in klavir" je Carlos skomponirala številna študentska dela. Dve sta bili kasneje izdani na plošči By Request (1975) - "Dialogues for Piano and Two Loudspeakers" (1963) ter "Episodes for Piano and Electronic Sound" (1964). Mednja sodijo še "Variations for Flute and Electronic Sounds" (1964), "Episodes for Piano and Tape" (1964), "Pomposities for Narrator and Tape" (1965) in "Noah" (1965), opera, ki vključuje zvoke elektronskega ter običajnega orkestra. Njena prva komercialna izdaja je "Moog 900 Series – Electronic Music Systems" (R. A. Moog Company, Inc., 1967), uvod k tehničnim aspektom Moogovega sintetizatorja[12]. Del plačila za to delo je bil v obliki Moog opreme[7].

Plošča Switched-On Bach (1968) je Carlos omogočila preboj; bila je ena prvih, ki je predstavila sintetizator kot pravi glasbeni inštrument.[13][14] Osrednjo vlogo pri ustvarjanju albuma je imela tehnika večsteznega snemanja - proces, ki je bil v času nastajanja albuma veliko bolj zamuden kot v današnjih časih.[13] "Switched-On Bach" je bil zadnji projekt v štiriletnem sodelovanju z Benjaminom Folkmanom, ki je obema prinesel zlati plošči. Plošča je bila ena prvih klasičnih LP-jev, ki je bila prodana v več kot 500.000 kopijah in je po merilih RIAA postala zlata avgusta 1969 in platinasta novembra 1986[15] Na vrhu lestvice klasičnih plošč, ki jo pripravlja Billboard Magazine, je ostala malo manj kot tri leta.[16]

Leto kasneje, 1969, je sledilo nadaljevanje sintetizirane baročne glasbe, The Well-Tempered Synthesizer (ime plošče, v prevodu "Dobro uglašeni sintetizator", je besedna igra na Bachov cikel Dobro uglašeni klavir. Plošča Switched-On Bach II, izšla leta 1973, je nadaljevala s slogom prejšnjih dveh plošč, Moogovemu sintetizatorju pa so bile dodane Yamaha Electone orgle za določene pasaže v Bachovem Brandenburškem koncertu št. 5.

Leta 1971 je Carlos skomponirala in posnela glasbo za film Peklenska pomaranča režiserja Stanleyja Kubricka, posnet po istoimenskem romanu Anthonyja Burgessa. Dodatna glasba, ki ni bila uporabljena za film, je bila izdana leta 1972 na plošči "Wendy Carlos' Clockwork Orange".

S Kubrickom je sodelovala še enkrat, ko je prispevala glasbo za film Izžarevanje (1980), vendar se je kasneje Kubrick odločil pretežno uporabiti že obstoječo glasbo avantgardnih skladateljev. Skladba, ki jo je pripravila Carlos, je bila končno izdana 25 let kasneje, v 2005.

Sledeča izdaja, Sonic Seasonings (1972), je bila dvojna plošča, s po eno skladbo za vsak letni čas na svoji strani plošče. Album je združeval posnetke zvočna krajine s sintetiziranimi zvoki in občasnimi melodijami, kar je ustvarilo ambientalni efekt. Čeprav plošča ni bila tako popularna v primerjavi s prejšnjimi, pa je imela velik vpliv na druge ustvarjalce, ki so soustvarili ambientalno glasbo kot glasbeno zvrst.[17]

Leta 1982 je skomponirala glasbo za film Tron za Walt Disney Company. Glasba vključuje orkester, zbor, orgle ter analogne in digitalne sintetizatorje. Tudi pri tem filmu je bilo več skladb izpuščenih ali zamenjanih, nekatere izmed njih pa so bile izdane dve leti kasneje na plošči Digital Moonscapes (1984). Na slednji so prepoznavni znak njenih prejšnjih plošč, analogne sintetizatorje, nadomestili digitalni sintetizatorji.

Na plošči Beauty in the Beast (1986) je Carlos eksperimentirala z različnimi uglasitvami, vključno z naravno intonacijo, lestvicami z Balija in nekaterimi drugimi, ki jih je iznašla za to ploščo. Te raziskave so dopolnjevale bolj sistematične mikrotonalne študije skladatelja Easleya Blackwooda, ki je leta 1980 izdal svoje etude za vseh dvanajst ekvivalento temperiranih lestvic med 13 in 24 notami na oktavo.

Secrets of Synthesis (1987) je predavanje z zvočnimi pimeri (večinoma iz njenih lastnih posnetkov), v katerem se Carlos dotakne tem, ki se ji zdijo pomembne. Del gradiva zaobsega uvod v sintezo zvoka, del pa je namenjen izkušenejšim glasbenikom.

V letu 1998 je Carlos začela z digitalnim "remastering"-om svojih predhodnih plošč, za kar je morala pridobiti in v nekaterih primerih odkupiti "master" posnetke od založbe Columbia Records. V letu 2005 je bil izdan dvodelni komplet Rediscovering Lost Scores, ki vsebuje številne neobjavljene posnetke iz filmov, za katere je Carlos ustvarila glasbo.

Zasebno življenje uredi

Carlos se spominja, da "ko sem bila stara okoli pet ali šest, sem bila prepričana, da sem majhna punčka, saj sem imela mnogo raje dolge lase in dekliška oblačila in nisem vedela, zakaj to mojim staršem ni jasno."[18] Leta 1962, pri 22 letih, ko se je preselila v New York zaradi študija na Univerzi Columbia, je prvič prišla v stik z informacijami o spremembi spola. V začetku leta 1968 je začela s hormonsko terapijo in kmalu začela živeti kot ženska.[19] V svoji kritiki sintetizatorjev za Whole Earth Catalog, je želela, da se njeno ime objavi kot "W. Carlos".[7] Po uspehu s Swtiched-On Bach je maja 1972 Carlos končno lahko šla na operacijo za spremembo spola.[20]

Carlos se je odločila, da se razkrije v intervjuju za revijo Playboy maja 1979, ki jo je izbrala, ker »se je revija vedno ukvarjala z osvoboditvijo in ne morem več čakati da se osvobodim.«[18] Kasneje je intervju obžalovala in ustvarila »Kratek spisek Zlobnih« na svoji spletni strani in dodelila urednikom revije tri »črne liste«, ki označuje njeno prepričanje, da so »arogantni, sebični naduteži s pravo sadistično platjo«.[21]

Carlos raje ne govori o spremembi in naproša, da se spoštuje njena zasebnost glede tega.[22]

Diskografija uredi

Viri uredi

  1. ↑ SNAC — 2010.
  2. ↑ Musicalics
  3. ↑ Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  4. ↑ https://english.elpais.com/culture/2022-12-12/wendy-carlos-the-brilliant-but-lonely-life-of-an-electronic-music-pioneer.html
  5. ↑ »Wendy Carlos: Biographical Notes«. WendyCarlos.com. Pridobljeno 24. julija 2012.
  6. ↑ Tucker, Mark S. (Maj 2007). »The Burden of Faltering Genius«. Perfect Sound Forever. Pridobljeno 24. julija 2012.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Stewart Brand, ur. (Junij 1971). The Last Whole Earth Catalog. str. 330–331. ISBN 0-394-70459-2.
  8. ↑ Holmes, Thom. Electronic and Experimental Music: Technology, Music, and Culture. (New York: Routledge, 2008): 218.
  9. ↑ Carlos, Wendy. »Studio Collection«. wendycarlos.com. Pridobljeno 27. junija 2008.
  10. ↑ »Solar Eclipse Images«. Solar Data Analysis Center at NASA Goddard Space Flight Center. Pridobljeno 9. oktobra 2008.
  11. ↑ Carlos, Wendy. »The Wendy Carlos Total Solar Eclipse Page«. wendycarlos.com. Pridobljeno 29. aprila 2007.
  12. ↑ »Walter Carlos – Moog 900 Series – Electronic Music Systems«. discogs.com. Pridobljeno 19. januarja 2010.
  13. ↑ 13,0 13,1 Barbrick, Greg. »Book Review: Keyboard Presents Synth Gods«. Seattle Post-Intellegencer. Pridobljeno 25. julija 2012. Switched On Bach almost single-handedly revolutionized the public's perception of synthesizers...
  14. ↑ Henahan, Donal (3. november 1968). »Switching On to Mock Bach«. The New York Times. str. Page D26. Pridobljeno 25. julija 2012. ...possibly one of the year's more significant records
  15. ↑ Searchable Database. RIAA.
  16. ↑ »Music: Switched-Off Bach«. TIME.com. 14. februar 1972. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2012. Pridobljeno 15. aprila 2013.
  17. ↑ Bush, John. »Sonic Seasonings«. All Music. Pridobljeno 20. januarja 2012.
  18. ↑ 18,0 18,1 Bell, Arthur (Maj 1979). »Playboy Interview: Wendy/Walter Carlos«. Playboy. Playboy Enterprises. 26 (5): 82. Pridobljeno 15. aprila 2013.[mrtva povezava]
  19. ↑ Playboy 1979, p. 84.
  20. ↑ »Composer Changes More Than Tune«. New York Magazine. 12 (14): 65. 2. april 1979. ISSN 0028-7369.
  21. ↑ Carlos, Wendy. »A Shortlist Of The Cruel«. WendyCarlos.com. Pridobljeno 22. maja 2012.
  22. ↑ Carlos, Wendy. »On Prurient Matters«. wendycarlos.com. Pridobljeno 29. aprila 2007.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wendy_Carlos&oldid=5793640«