Vulkanska stekla so popolnoma amorfne predornine, ki so nastale na Zemljinem površju z izredno hitrim ohlajanjem lave. Med ohlajanjem je močna kohezija med atomi preprečila rast kristalov.[1]

Primerek zelo poroznega plovca z vulkana Teide na Kanarskih otokih; njegova gostota je približno 0,25 g/cm3
Obsidian iz Oregona, ZDA
Perlit

Ločimo tri tipe vulkanskih stekel:

  • Plovec je kamnina, ki je nastala iz bolj viskoznih lav riolitske sestave. Izhajanje plinov iz takšnih lav je močno oteženo, zato se lava speni. Plovci imajo veliko poroznost in zelo majhno gostoto.
  • Obsidijan je gosta steklasta kamnina s školjkastim lomov. Nastaja iz lave, ki vsebuje manj kot 1 % vode.
  • Perlit je steklasta kamnina, ki je sestavljena iz skupkov majhnih koncentričnih agregatov. Perlitska lava vsebuje do 10 % vode. Za perlit je značilna perlitska struktura, ki nastane zaradi hidratacije oziroma krčenja pri ohlajanju.[1]

Najbolj pogosta vrsta vulkanskega stekla je obsidijan.

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 »Magmatske kamnine« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. februarja 2012. Pridobljeno 30. novembra 2010.

Glej tudi

uredi