Vrtni zemeljski čmrlj

Vrtni zemeljski čmrlj (znanstveno ime Bombus hortorum) je evropska vrsta čmrljev, ki je razširjena po večini Evrope, do 70° severne zemljepisne širine, pa tudi po delih Azije in na Novi Zelandiji.[2]

Vrtni zemeljski čmrlj

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Hymenoptera (kožekrilci)
Družina: Apidae (prave čebele)
Poddružina: Apinae (apine)
Rod: Bombus (čmrlj)
Vrsta: B. hortorum
Znanstveno ime
Bombus hortorum
(Linnaeus, 1761)[1]

Opis uredi

Vrtni zemeljski čmrlj ima enega najdaljših jezičkov za srkanje medičine med vsemi čmrlji,[3] zaradi česar se najpogosteje hrani predvsem na mrtvi koprivi, bršljanasti grenkuljici, grašici, detelji, gabezu, naprstecu in osatu.[4] Jeziček je dolg okoli 15 mm, lahko pa doseže dolžino celo do 20 mm. Zaradi izjemne dolžine jezička včasih med letanjem od cveta do cveta sploh v celoti ne potegne vase.[5] Matice v dolžino dosežejo med 19 in 22 mm in imajo premer kril med 35 in 38 mm. Delavke so približne enake velikosti. Osnovna barva telesa je črna, oprsje je rumeno. Na sredini telesa je drugi rumeni pas, tretji pa je na prvem in drugem členu zadka. Konica zadka je bela. Pogosti so tudi primerki, ki nimajo tako izrazitih rumenih pasov.[4]

Biologija uredi

Matice vrtnega zemeljskega čmrlja začnejo spomladi iskati ustrezen kraj za izgradnjo gnezda. Običajno gnezda gradijo ob gozdnih obronkih ali ob neobdelanih kmetijskih površinah[6] in sicer pod zemljo. Za izgradnjo gnezd uporabljajo mah in posušeno travo.[7]

Matica sprvi mesec do dva sama skrbi za gnezdo, nato pa se izležejo prve delavke in troti. Troti takoj zapustijo gnezdo in postanejo samotarji,[8] delavke pa skrbijo za gnezdo. Kolonije vrtnih zemeljskih čmrljev so manjše od kolonij drugih vrst čmrljev.[3]

Reference uredi

  1. ITIS Report
  2. Pierre Rasmont. »Bombus (Megabombus) hortorum (Linnaeus, 1761)«. Université de Mons. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 31. decembra 2012.
  3. 3,0 3,1 Goulson, D.; Kaden, J.C.; Lepais, G.C. (2011). »Population Structure, Dispersal and Colonization History of the Garden Bumblebee Bombus Hortorum in the Western Isles of Scotland«. Conservation Genetics. 12: 867–879. doi:10.1007/s10592-011-0190-4.
  4. 4,0 4,1 Benton, Ted (2006). »Chapter 9: The British Species«. Bumblebees. London, UK: HarperCollins Publishers. str. 351–355. ISBN 0007174519.
  5. »Bombus hortorum the Garden bumblebee«. Bumblebee.org. Pridobljeno 31. decembra 2012.
  6. Svensson, Brigitta; Lagerlöf, Jan; Svensson, Bo (2000). »Habitat Preferences of Nest-seeking Bumble Bees (Hymenoptera: Apidae) in an Agricultural Landscape«. Agriculture, Ecosystems & Environment. 77: 247–255. doi:10.1016/s0167-8809(99)00106-1.
  7. Carvell, Claire. »Habitat use and conservation of bumblebees (Bombus spp.) under different grassland management regimes«. Biological Conservation. 103 (1): 33–49. doi:10.1016/S0006-3207(01)00114-8.
  8. Thompson, Helen; Hunt, Lynn (1999). »Extrapolating from Honeybees to Bumblebees in Pesticide Risk Assessment«. Ecotoxicology: 147–166. {{navedi časopis}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč)

Zunanje povezave uredi