Volfert VI. Borselenski


Volfert VI. Borselenski (ok. 1433Saint-Omer, 29. april 1486 ) (Volčje srce ali Wolfhard), je bil štatholder Holandije, Frizije in Zelandije ter admiral Nizozemske zunaj Flandrije. Bil je tudi gospod Veereški, Vlissingenski, Westkapelski in Domburški.

Volfert VI. Borselenski
Gospod Veereški (izg. Fireški)
Vladanje1474– 1485
PredhodnikHenrik II. Borselenski
NaslednikMaksimilijan I. Habsburški
Gospod okrožja (Ambachta) Amstelveena in Novejšega-Amstela
Vladanje1474 – 1486
PredhodnikHenrik II. Borselenski
NaslednikMargareta Borselenska
Štatholder grofije Holandije in Zelandije
Vladanje1477 – 1480
PredhodnikLudvik iz Bruggea
NaslednikJoost iz Lalainga
Nizozemski admiral zunaj Flandrije
Vladanje1466 – 1485
PredhodnikJanez Luksemburški
NaslednikFilip Kleveški
Rojstvo~ 1433
grad Zandenburg, Zelandija
Smrt29. april 1486
Saint Omer
ZakonecIvana Halevijnska
RodbinaGospodje Borselenski
OčeHenrik II. Borselenski
MatiIvana Halevijnska
Religijarimskokatoliška


Življenjepis

uredi

Leta 1466 je nasledil Janeza Luksemburškega kot generalni pomorski admiral Artoisa, Boulonje, Holandije, Zélandije in Frizije, admiral Nizozemske zunaj Flandrije.

Leta 1477 je bil Karel Drzni ubit v bitki pri Nancyju. Njegova hči Marija Burgundska je bila pod pritiskom, ker je Ludvik XI. Francoski je izkoristil situacijo in priključil vojvodino Burgundijo, medtem ko sta se vojvodina Gelders in knezo-škofija Liège razglasili za neodvisne. Druge pokrajine so jo bile pripravljene podpreti in priznati le, če bi ponovno pridobile pravice, ki so jih izgubile pod njenim očetom. To je bilo urejeno v Velikem privilegiju. Ker je bila v njem določba, da smejo samo domačini zasedati položaje v vladi, je moral njegov svak, Flamec Ludvik iz Bruggea, odstopiti kot štatholder Holandije in Zelandije. Volfert se je zdel primeren kandidat, ker se je izognil sporom v vojnah trnka in trske in ga je nasledil. Leta 1478 je postal vitez reda zlatega runa.

Leta 1453 je Volfertov oče Henrik prejel mesta Vlissingen, Westkapelle in Domburg na Walcherenu v zastavo za 17 let od takratnega grofa Filipa Dobrega. Vendar pa Filipov naslednik Karel Drzni ni izkoristil svoje pravice do ponovnega odkupa treh mest. Leta 1477 se je Karlova hči Marija popolnoma odpovedala svoji pravici do mest in Volfertu podelila Vlissingen, Westkapelle in Domburg kot dedni fevd.

Vendar pa so leta 1479 ponovno izbruhnili nemiri in Volfert se je vključil. Stopil je celo na stran Trnkov. Dobri odnosi s francoskim kraljem so ga pokopali, ko so se razširile govorice, da se dogovarja s Francozi. Maksimilijan Habsburški je osebno prišel na sever, da bi Volferta zamenjal s Hainautskim Joostom iz Lalainga.

Kljub temu je obdržal različne druge položaje, vendar se je na koncu pridružil flamskemu uporu proti Maksimilijanu. Ta je slišal za Volfertovo veliko moč nad Walcherenom in se odločil poslati Janeza Kruiningenskega v Veere. Ta je zasedel mesto in zamenjal vse župane, svetnike in druge uradnike, ki jih je imenoval Volfert. Maksimilijan je nato sam prišel v Veere, da bi bil počaščen kot novi gospod Veereja.

Leta 1478 je postal član reda zlatega runa.

Volfart VI. Borselenski je bil pokopan v grajski kapeli na gradu Zandenburgu. Bil je zadnji zakoniti moški predstavnik rodbine Borselenskih.

Družina

uredi

Bil je sin Henrika II. Borsselenskega († 1474) in Ivane Halevinske.

Prvič se je poročil leta 1444 v Zandenburgu z Marijo Stuart († 20. marec 1465), grofico Buchansko, hčerko škotskega kralja Jakoba I., pokopano v Veereju . Iz tega zakona je imel sina Karla (* 1451, † 13 letni v Leuvenu).

V drugem zakonu se je poročil (poročna pogodba z dne 17. junija 1468) s Šarloto Bourbonsko (* verjetno 1449, † 18. marec 1478), hčerko Ludvika III. grofa Montpensierskega. V tem zakonu je imel pet otrok:

Literatura

uredi
  • A.W.E. DEK (1979), Genealogie der heren van Borselen, Zaltbommel, Europese Bibliotheek.
  • Sicking, L. (1998): Zeemacht en onmacht, Maritieme politiek in de Nederlanden, 1488 – 1558, De Bataafsche Leeuw, Amsterdam, ISBN 9067074659