Vitki korenovec

Vitki korenovec
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Agaricales (listarji)
Družina:	Omphalotaceae (livkarjevke)
Rod:	Gymnopus (korenovci)
Vrsta:	G. dryophilus
Dvočlensko ime
	Gymnopus dryophilus; (Bull.) Murrill (1916)
Sinonimi
	Seznam Agaricus dryophilus Bull. (1790) ; Omphalia dryophila (Bull.) Gray (1821) ; Collybia dryophila (Bull.) P. Kumm. (1871) ; Marasmius dryophilus (Bull.) P. Karst. (1889) ; Collybidium dryophilum (Bull.) Murrill (1911) ; Agaricus lupuletorum Weinm. (1828) ; Collybia lupuletorum (Weinm.) P. Karst. (1879) ; Marasmius lupuletorum (Weinm.) Bres. (1892) ;

Vitki korenovec (znanstveno ime Gymnopus dryophilus) je gliva iz rodu korenovcev (Gymnopus).

Značilnosti

Klobuk je sploščen in ima v premeru od 2 do 5 cm. Je svetlo rjave barve s svetlejšim valovitim tobom.

Lističi so gosti, zaokroženo pripeti na bet in zelo svetlo bež ali bledo rjave barve. Ima številne vmesne lističe, ki ne segajo od roba klobuka do beta.

Bet je žilav, vlaknat in brez obročka. Dolg od 2 do 5 cm in ima v premeru od 2 do 5 mm. Je valjast z rahlo nabreklim spodnjim delom. Površina je svilnata. Je rjave barve in postopoma temni proti dnišču, ki je prekrito s bledimi ščetinastimi dlačicami.^[1]

Ima prijeten vonj in okus.

Razširjenost in življenjski prostor

Vitki korenovec je gniloživka na razpadajočem listju ali iglicah. Pojavlja se v skupinah tako v listnatih gozdovih kot v nasadih iglavcev, najpogosteje pa jih najdemo v gozdovih ali parkih pod hrastovimi drevesi. Je široko razširjen v krajih z zmernim podnebjem po celotni severni polobli.^[1]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je bele barve. Trosi so eliptični, gladki, neamiloidni in merijo 5–6,5 x 2,5–3,5 μm.^[1]

Podobne vrste

žleborobi korenovec (Gymnopus aquosus) je svetlejši in ima vodenasto in žlebasto obrobje klobuka.
sehlični korenovec (Gymnopus erythropus) je bolj temnih barv in ima rdečkast bet
hrastov korenovec (Gymnopus fusipes) ima koničasto zaključen bet
žaltava korenarka (Rhodocollybia butyracea) ima rožnat trosni prah
dišeča sehlica (Marasmius oreades) ima bolj široke in redke lističe
šopasta pakorenovka (Collybiopsis confluens) ima manjše klobučke in dolg in fino kosmat bet

Uporabnost

Velja za užitno gobo^[1], čeprav nekateri navajajo, da lahko povzroča prebavne težave..^[2]

Vsebuje beta-glukane z protivnetnim delovanjem.^[3]

Galerija slik

ilustracija
klobuk
lističi in bet
trosi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Vitki korenovec

www.gobe.si

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 »Gymnopus dryophilus, Russet Toughshank mushroom«. www.first-nature.com (v angleščini). Pridobljeno 6. decembra 2024.
↑ Miller Jr., Orson K.; Miller, Hope H. (2006). North American Mushrooms: A Field Guide to Edible and Inedible Fungi (v angleščini). Guilford, CN: FalconGuide. str. 178. ISBN 978-0-7627-3109-1.
↑ Pacheco-Sanchez, M.; Boutin, Y.; Angers, P.; Gosselin, A.; Tweddell, R. J. (1. marec 2006). »A bioactive (1->3)-, (1->4)- -D-glucan from Collybia dryophila and other mushrooms«. Mycologia (v angleščini). Zv. 98, št. 2. str. 180–185. doi:10.3852/mycologia.98.2.180. ISSN 0027-5514.

[:0-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 »Gymnopus dryophilus, Russet Toughshank mushroom«. www.first-nature.com (v angleščini). Pridobljeno 6. decembra 2024.

[Miller_2006-2] Miller Jr., Orson K.; Miller, Hope H. (2006). North American Mushrooms: A Field Guide to Edible and Inedible Fungi (v angleščini). Guilford, CN: FalconGuide. str. 178. ISBN 978-0-7627-3109-1.

[3] Pacheco-Sanchez, M.; Boutin, Y.; Angers, P.; Gosselin, A.; Tweddell, R. J. (1. marec 2006). »A bioactive (1->3)-, (1->4)- -D-glucan from Collybia dryophila and other mushrooms«. Mycologia (v angleščini). Zv. 98, št. 2. str. 180–185. doi:10.3852/mycologia.98.2.180. ISSN 0027-5514.

[1]

[2]

[3]