Višivanka (ukrajinsko вишива́нка, latinizirano: vyšyvanka [ʋɪʃɪˈʋɑnkɐ] ali виши́ванка [ʋɪˈʃɪʋɐnkɐ][1], belorusko вышыванка, latinizirano: vyšyvánka) je pogovorno ime za vezeno srajco, ki se pojavlja v ukrajinskih[2][3][4][5] in beloruskih[6][7][8] narodnih nošah. Ukrajinske višivanke uporabljajo značilen način vezenja.[3]

Vasili Tropinin, gospa iz Podolja, pred 1821. Ženska v višivanki
Načrt oblačila

Tretji četrtek v maju je mednarodni dan višivanke.

Etimologija

uredi

Ime višivanka izvira iz ukrajinske besede вишива́ти, vyšyvaty oz. slovensko všiti, vezati. Končnica -anka pomeni, da je višivanka nekaj kar je bilo izvezeno, narejeno z všivanjem.[9][10]

Ukrajinska višivanka

uredi

Vezenje

uredi

Vezeni elementi so temeljni element ukrajinske narodne noše tako moških kot žensk.[11] Različne regije Ukrajine imajo svoje lastne značilne tradicionalne vzorce vezenja, s pomočjo katerega lahko višivanke ločimo po kraju izvora;

Višivanka ne samo govori o ukrajinskem izvoru, ampak tudi o določeni regiji, kjer je bila izdelana. Oko poznavalca lahko samo iz oblek razbere od kje oseba prihaja. Vezenje je torej pomembna obrt v Ukrajini in obstajajo različne tehnike vezenja za posamezne lokalne vzorce in barve. Tradicionalno je bila nit obarvana z lokalnimi barvili iz lubja, listja, rož in tako naprej. Na ta način v barvi vezenine odseva lokalno okolje.

— J.J. Gurga, Echoes of the Past: Ukrainian Poetic Cinema and the Experiential Ethnographic Mode[3]

Osnovne barve predstavljajo črna, rdeča in bela, dopolnilne pa so rumena, modra in zelena.[11]

Na območju današnje Ukrajine se je vezenje pojavilo že v skitski umetnosti v 5. stoletju pred Kristusom,[11] danes pa je znano po vsem svetu.[11] Pomemben element vezenja je, da izhaja iz ljudske umetnosti in da ne spreminja tehnike in barv.[11]

Vpliv v umetnosti

uredi

Tuje narodne obleke

uredi

Narodna noša Ukrajincev, ki so od 17. stoletja naseljevali današnjo južno Rusijo, je vplivala na njihovo današnjo narodno nošo, ki vključuje srajce deklet, katerih rokavi so okrašeni z črnim in rdečim vezenjem.[12]

Med pariškim tednom mode 2015 je bila ukrajinska modna oblikovalka Vita Kin predstavljena v reviji Vogue[13] in Harper's Bazaar, ker je predstavila višivanko kot sodoben dizajn v boemskem slogu,[14] ki je pritegnil modne ikone, kot so Anna Dello Russo, Miroslava Duma in Leandra Medine.[15] Oblikovalka je srajco višivanko preoblikovala v modernejšo različico,[16] ohranila je tradicionalno obliko, spremenila je vezenino in si izposodila nekaj elementov iz ukrajinskega rušnika in domačega tekstila.[16]

V ameriški majski številki Vogue je pisalo, da je višivanka »naredila valove daleč mimo vzhodnoevropske države«.[17] Londonski Times jo je razglasil za »najbolj iskan kos oblačila tega poletja (2016)«, kmalu za njim pa je New York Times svetoval bralcem, naj naredijo zalogo te mode za vrhunec poletja.[17]

Francoska igralka Melanie Thierry je na filmskem festivalu v Cannesu leta 2016 nosila višivanko.[17] Tudi nizozemska kraljica Máxima jo je nosila ob obisku poletnih olimpijskih iger 2016.[17]

Pomen

uredi

Tradicionalna simbolika

uredi

Višivanka naj bi po tradicionalnem izročilu bila talisman za zaščito osebe, ki jo nosi. Prav tako pa naj bi pred zlom varovala osebo, ki jo je izdelala.[18] Vezan geometrijski vzorec, ki je v preteklosti vključeval rdečo ali črno nit vtkano med svetlejše, je bil kasneje vključen v vezenje na višivanki in naj bi osebo ščitil pred vsem slabim.[11] Ukrajinski pregovor народився у вишиванці, narodyvsja u vyšyvanci (rojen v višivanki) naj bi pomenil, da se je nekdo rodil z višivanko, ki naj bi ščitila in branila. Vzorci na višivanki izhajajo iz črke, besede ali zgodbe, zato naj bi po izročilu nameni med izdelovanjem vzorca imeli velik pomen, saj naj bi osebi prinesli srečo in jih branili.

Domoljubje

uredi
 
Avstrijski nadvojvoda Wilhelm iz rodbine Habsburg z višivanko

Avstrijski nadvojvoda Wilhelm je bil ukrajinski nacionalist, ki je zelo pogosto nosil višivanko in je bil zato v ukrajinščini znan tudi kot Vasil višivani. Po njem je bil v Lvovu poimenovan trg Višivanega.

Priljubljenost višivanke in drugih nacionalnih simbolov je v Ukrajini močno narasla po pro-evropskem protestnem gibanju Evromajdan.[19]

Praznik

uredi

Dan višivanke je leta 2006 začela Lesja Voronjuk, študentka univerze v Črnovicah.[20] Postopoma je to postal mednarodni praznik - Mednarodni dan višivanke.[21][22] Praznuje se tretji četrtek v maju.[23][21] Namenjen je združitvi vseh Ukrajincev po svetu.[24] Praznik ni vezan na noben državni praznik ali godovni dan.[25] Z nošnjo višivanke na ta dan Ukrajinci kažejo pripadnost nacionalni identiteti, enotnosti in domoljubju. Praznika se udeležujejo tudi mnogi visoki državni uradniki in politiki, vključno s predsednikom države.[26]

Beloruska višivanka

uredi

Višivanka predstavlja tudi nacionalni simbol Belorusije tako po mnenju vlade kot opozicije. Minister za zunanje zadeve je leta 2017 dejal: »Vzorci, ki so izvezeni na teh srajcah, niso nikoli spodbujali nasilja ali zla. Nasprotno, spodbujajo dobroto in mir. Odražajo miselnost Belorusov, naš duh.«[27]

Medtem ko so v Ukrajini vzorci na srajci skladi z regionalnimi tradicijami, je v Belorusiji vzorec povezan z nacionalno in osebno zgodovino, pogosto pa v sebi tudi nosi informacije. V tradicionalnem ljudskem izročilu višivanka odganja zle duhove.[28][29]

V času beloruskih protivladnih protestov leta 2020 in 2021 je višivanka postala simbol beloruske opozicije, pa tudi beloruske nacionalne identitete nasploh.[30] Spletna stran Vyzhyvanka (skovana iz višivanke in beloruske besede Выжываць, Vyžyvac, 'preživeti') belorusko-češke umetnice Rufine Bazlove je bila označena kot pomemben simbol protestnega gibanja.[31][32]

Galerija

uredi

Ukrajinska višivanka

uredi

Sklici

uredi
  1. »Ukrainian Language Dictionary« (v ukrajinščini). Potebnia Institute of Linguistics. Pridobljeno 25. februarja 2019.
  2. Karolina Koziura (Spring 2014). »Everyday Ethnicity in Chernivtsi, Western Ukraine«. Anthropology of East Europe Review. Poland: Maria Curie-Sklodowska University. 32 (1). Arhivirano iz spletišča dne 4. junija 2014. Pridobljeno 30. januarja 2016.
  3. 3,0 3,1 3,2 JJ Gurga (september 2012). Echoes of the Past: Ukrainian Poetic Cinema and the Experiential Ethnographic Mode (PDF) (diplomska naloga). University College London (UCL). str. 189–190. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. oktobra 2015. Pridobljeno 30. januarja 2016.{{navedi thesis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. Filonik, Svitlana (2013). Gender Assignment to Loanwords in Ukrainian (PDF). Proceedings of the 2013 annual conference of the Canadian Linguistic Association. Canadian Linguistic Association. str. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. oktobra 2019.
  5. Pereltsvaig, Asya (2017). »Languages of Northern Eurasia«. Languages of the World: An Introduction. Cambridge: Cambridge University Press. str. 86. doi:10.1017/9781316758854.006. ISBN 9781316758854. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |chapterurl= (predlagano je |chapter-url=) (pomoč)
  6. Elena Gapova [v Wikidata] (2017). »Things to Have for a Belarusian: Rebranding the Nation via Online Participation« (PDF). Studies in Russian, Eurasian and Central European New Media (Digitalicons.org). Western Michigan University (17): 47–71. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 16. oktobra 2018. Pridobljeno 25. februarja 2019.
  7. »Makei: Vyshyvanka is a national symbol for Belarusians«. BelTA. 23. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2017. Pridobljeno 25. februarja 2019.
  8. »Vyshyvanka to be artistic centerpiece of Independence Day celebrations in Belarus«. BelTA. 1. julij 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2016. Pridobljeno 25. februarja 2019.
  9. Hromova, Viktoriia (2017). »Лінгвокультурні лакуни українсько-англійського перекладу: засоби подолання проблеми безеквівалентності« [Linguocultural Lacunae of Translation from Ukrainian into English: Means for Overcoming the Problem of Absence of Equivalent]. Philological Studies (v ukrajinščini). Odesa I. I. Mechnikov National University (8): 26–27. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 12. oktobra 2019. Pridobljeno 12. oktobra 2019.
  10. V. I. Harapko (2017). Теорія і практика перекладу: курс лекцій з дисципліни для студентів денної форми навчання напряму підготовки 6.020303 "Філологія* (англійська)" [Theory and Practice of Translation: Course of Lectures in Discipline for Full-Time Students Studying 6.020303 "Philology* (English)"] (PDF) (v angleščini). Mukachevo: Mukachevo State University. str. 18. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. oktobra 2019.
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 Odarchenko, ur. (1992). Ukrainian Folk Costumes (PDF) (v ukrajinščini in angleščini). Toronto — Philadelphia: the World Federation of Ukrainian Women's Organizations. Folk Art Committee. LCCN 90-071681. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. oktobra 2019.
  12. Condra, Jill (2013). Encyclopedia of National Dress: Traditional Clothing Around the World. ABC-CLIO. str. 624. ISBN 978-0-313-37636-8.
  13. Liana Satenstein (28. april 2015). »Your Favorite Bohemian Garb Is Actually Traditional Ukrainian Costume«. Vogue. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. decembra 2016. Pridobljeno 28. aprila 2015.
  14. Tara Lamont-Djite (14. april 2015). »We're Obsessed:Vita Kin Introduces The Perfect Bohemia«. Harper's Bazaar. Pridobljeno 14. aprila 2015.
  15. »DESIGNERS TO WATCH: Vyshyvankas by Vita Kin – Traditional Ukrainian Chic«. Fashion For Fashionlovers. 14. maj 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. maja 2015. Pridobljeno 14. maja 2015.
  16. 16,0 16,1 Kolisnichenko, M.; Pashkevich, K.; Yezhova, O.; Navrotska, A. (23. april 2020). Сучасна інтерпретація українського народного костюму в дизайні жіночого одягу [Modern interpretation of Ukrainian folk costume in the design of women's clothing] (PDF). The international scientific-practical conference "Topical Issues of Modern Design". Kyiv: KNUTD. str. 276.
  17. 17,0 17,1 17,2 17,3 Vyshyvanka: Ukraine's national costume conquers the catwalk Arhivirano 2022-05-04 na Wayback Machine., Yahoo! News (23 August 2016)
  18. »У Києві відкрилася виставка вишиванок з усієї України (Vyshyvanka exhibition in Kyiv)«. 1TV. 11. september 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2015. Pridobljeno 29. januarja 2016.
  19. Plakhotnik, Olga (2019). Imaginaries of Sexual Citizenship in Post-Maidan Ukraine: A Queer Feminist Discursive Investigation (PDF) (diplomska naloga). OU. str. 120. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. oktobra 2019. 
  20. »Vyshyvanka Day: 20 facts that will surprise you«.
  21. 21,0 21,1 »Ukraine marks Vyshyvanka Day on May 18 (Video)«. UNIAN. 18. maj 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2018. Pridobljeno 14. oktobra 2019.
  22. Ivanova, Natalia (18. maj 2019). »Multicolored Vyshyvanka Parade in Kharkiv«. Kharkiv Observer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2019. Pridobljeno 14. oktobra 2019.
  23. Rena Darsania (4. junij 2015). »Poltava celebrated the Day of vyshyvanka«. PoltNTU press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2016. Pridobljeno 1. maja 2016.
  24. Information and Communication Department of the Secretariat of the CMU (21. maj 2015). »Cabinet of Ministers Secretariat celebrates Vyshyvanka Day«. Government portal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2016. Pridobljeno 30. januarja 2016.
  25. »Deputy Minister of Information Policy Tetiana Popova Participates in Press Conference Dedicated to Vyshyvanka Day«. Ministry of Information Policy of Ukraine. 21. april 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2016. Pridobljeno 30. januarja 2016.
  26. »Our vyshyvanka unites the country - President during the flashmob on Vyshyvanka Day in Dnipro«. Official website of the President of Ukraine. 17. maj 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. septembra 2018. Pridobljeno 13. septembra 2018.
  27. »Makei: Vyshyvanka is a national symbol for Belarusians«. Belarusian Telegraph Agency. 26. junij 2017. Pridobljeno 20. junija 2022.
  28. Bazlova, Rufina. »The History of Belarusian Vyzhyvanka«. vyzyvanka.com. Pridobljeno 20. junija 2022.
  29. McEnchroe, Tom (14. avgust 2020). »Belarusian artist in Prague embroiders anti-Lukashenko protests "to ward off bad spirits"«. Radio Prague. Pridobljeno 20. junija 2022.
  30. LaVey, A. M. (29. oktober 2021). »Reading Belarus: The Evolving Semiosis of Belarusian Textiles«. Journal of Belarusian Studies. 11 (2): 175–205. doi:10.30965/20526512-12350011 – prek Brill.
  31. Norris, Stephen M. »History, Memory, and the Art of Protest in Belarus«. Origins: Current Events in Historical Perspective. Pridobljeno 20. junija 2022.
  32. »The History of Belarusian Vyzhyvanka«. UCLA Center for European and Russian Studies. 3. marec 2021. Pridobljeno 20. junija 2022.