Vesoljski observatorij

Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles. Po vrsti sredstva, ki se uporablja za opazovanje, jih lahko ločimo na

observatorije za opazovanje s pomočjo elektomagnetnega valovanja

observatorije za opazovanje s pomočjo osnovnih delcev
observatorije za opazovanje s pomočjo gravitacijskih valov (načrtovani)

V vesolje so izstrelili že večje število satelitov, ki služijo kot vesoljski observatoriji. Na površini Zemlje je vpliv ozračja na sliko nebesnega telesa izredno velik. Nekateri daljnogledi na površini Zemlje poskušajo to sliko popraviti s pomočjo adaptivne optike. Pri daljnogledih, ki krožijo nad ozračjem, teh vplivov ni. Razen tega vesoljski daljnogledi delujejo tudi na področjih elektromagnetnega valovanja, ki so zunaj področja vidne svetlobe in radijskega valovanja. Astronomija, ki opazuje v področju rentgenskih žarkov je skoraj nemogoča na površini Zemlje. To je sedaj možno izvajati z uporabo daljnogledov, ki delujejo na področju rentgenskega valovanja (primera Rentgenski observatorij Chandra in XMM-Newtonov observatorij. Na površini Zemlje je tudi opazovanje v področju ultravijoličnega in infrardečega sevanja skoraj nemogoče.

V splošnem lahko delimo vesoljske observatorije na tiste, ki opazujejo celotno nebo, in na tiste, ki opazujejo samo določen del neba. Načrtujejo še izstrelitve večjega števila novih vesoljskih observatorijev.

V naslednji razpredelnici so navedeni nekateri vesoljski obsevatoriji, ki zaznavajo in obdelujejo elektromagnetno valovanje.

ime vesoljskega observatorija	pričetek delovanja	konec delovanja	področje elektromagnetnega valovanja	upravljavec	tirnica (nad površino Zemlje)
Raziskovalec radijskega valovanja A / B (Radio Astronomy Explorer)	1968 / 1973	1977	radijski valovi
Uhuru (SAS-1)	1970	1973	rentgenski žarki	NASA	531 – 572 km
Astronomski observatorij v tirnici (Orbiting Astronomical Observatory 3 aliCopernicus)	1972	1981	ultravijolično sevanje, rentgenski žarki	NASA	713 – 724 km
Mednarodni raziskovalec ultravijoličnega sevanja (International Ultraviolet Explorer ali IUE)	1978	1996	ultravijolično sevanje	NASA, ESA, SERC (Science and Engineering Research Council ali SERC)	32050 – 52254 km
IRAS	1983	1983	infrardeče sevanje	NASA	1000 – 70500 km
EXOSAT	1983	1986	rentgenski žarki	ESA	347 – 191709 km
Vesoljski observatorij za infrardeče sevanje (Infrared Space Observatory ali ISO)	1995	1998	infrardeče sevanje	ESA	1000 –70500 km
COBE	1989	1993	mikrovalovi	NASA	900 km
Observatorij Compton za gama žarke (Compton Gamma Ray Observatory ali CGRO)	1991	2000	gama žarki	NASA	362 – 457 km
ROSAT	1990	1999	rentgenski žarki	DLR (Deutsches Zentrum für Luft- und Raumfahrt) in NASA	580 km
Yohkoh	1991	2001	rentgenski žarki	ISAS (Institute of Space and Astronautical Science)
BeppoSAX	1996	2002	rentgenski žarki	ASI (Agenzia Spaziale Italiana)
Raziskovalec za ekstremne ultravijolične žarke (Extreme Ultraviolet Explorer ali EUVE)	1992	2001	ultravijolično sevanje	NASA	515 – 527 km
Raziskovalec ekstremnega ultravijoličnega sevanja (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer ali FUSE)	1999	2007	ultravijolično sevanje	NASA	752 – 767 km
Vesoljski teleskop Hubble	1990		vidna svetloba, ultravijolično in infrardeče sevanje	NASA, ESA	586,47 – 610,44 km
Sončev in heliosferni observatorij (Solar and Heliospheric Observatory ali SOHO)	1995		vidna svetloba, ultravijolično sevanje	NASA, ESA
Chandra	1999		rentgenski žarki	NASA	9942 – 140000 km
XMM-Newtonov observatorij	1999		rentgenski žarki	ESA	7365 – 114000 km
WMAP	2001		mikrovalovi	NASA	Lagrangeeva točka L2
Integral (International Gamma Ray Astrophysics Laboratory ali INTEGRAL – Mednarodni astrofizikalni laboratorij za gama žarke)	2002		gama žarki	ESA	639 – 153000 km
Raziskovalec razvoja Galaksije (Galaxy Evolution Explorer ali GALEX)	2003		ultravijolično sevanje	NASA	691 – 697 km
Spitzerjev vesoljski teleskop	2003		infrardeče sevanje	NASA	0,98 – 1,02 a.e.
ASTRO-E (Suzaku)	2005		rentgenski žarki	JAXA (Japan Aerospace Exploration Agency)	550 km
STEREO	2006		ultravijolično sevanje	NASA
COROT	2006		vidna svetloba	CNES/ESA (Centre_national_d’études_spatiales ali CNES)	872 – 884 km
Vesoljski teleskop Kepler	2009		vidna svetloba, infrardeče sevanje	NASA	satelit v heliocentični tirnici sledi Zemlji
Planck	2009		mikrovalovi	ESA	Lagrangeeva točka L2
Vesoljski teleskop Herschel	2009		infrardeče sevanje	ESA	Lagrangeeva točka L2
Vesoljski teleskop James Webb	2015 (načrtovano)		infrardeče sevanje	NASA, ESA, CSA
Vesoljski teleskop Darwin	2015 (načrtovano)		infrardeče sevanje	ESA
Vesoljska misija interferometrije (Space Interferometry Mission)	2015 (načrtovano)			NASA
Iskalec zemeljskih planetov Terrestrial Planet Finder)	2020 (načrtovano)			NASA

V spodnji razpredelnici pa so navedeni nekateri, ki zaznavajo osnovne delce.

ime vesoljskega observatorija	pričetek delovanja	konec delovanja	tirnica	upravljavec
Astrofizikalni laboratorij za visoke energije 3 (High Energy Astrophysics Observatory 3 ali HEAO 3)	1979	1981	486,4 – 504,9 km	NASA
Astromag Free-Flyer (HEAO 3)	2005	-	500 km	NASA
Payload for Antimatter Matter Exploration and Light-nuclei Astrophysics (Payload for Antimatter Matter Exploration and Light-nuclei Astrophysics ali PAMELA)	2005	-	500 km	ISA, INFN, RSA, DLR in SNSB

V naslednji razpredelnici pa sta vpisana še dva načrtovana vesoljska daljnogleda, ki bosta zgrajena tako, da bosta lahko zaznavala gravitacijske valove (trenutno sta še samo načrtovana):

Ime vesoljskega observatorija	Pričetek delovanja	Konec delovanja	Tirnica	Upravljavec
Laserska interferometrična antena (Laser Interferometer Space Antenna ali LISA)	1918 ?	-	solarna tirnica (okoli 1 a.e. od Sonca, sledila bo Zemlji na stalni oddaljenosti)	NASA
Observatorij za lasersko interferometrijo gravitacijskih valov (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory ali LIGO)	1918 ?	-	-	NSF

Ta članek o vesoljskem plovilu ali satelitu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.