Venceslava Jordanova
slovenska prevajalka
Venceslava Jordanova (prvotni priimek Leskovec; bolgarsko Венцеслава Йорданова), slovenska prevajalka, * 20. september 1923, Ljubljana, Kraljevina SHS, † 12. junij 1992, Sofija, Bolgarija.
Venceslava Jordanova | |
---|---|
Rojstvo | 20. september 1923 Ljubljana[1] |
Smrt | 12. junij 1992[2][1] (68 let) Sofija[1] |
Državljanstvo | Slovenija Bolgarija Kraljevina Jugoslavija SHS |
Poklic | prevajalka |
V Švici je končala višjo prevajalsko šolo. Po končani 2. svetovni vojni se je preselila v Bolgarijo, kjer je postala najplodovitejša prevajalka slovenske proze v bolgarščino. Naslovi nekaterih njenih prevodov: Ivan Cankar, Slugata Jernej i negovata pravda, 1958; France Bevk Gorčiva ljubov, 1965; Anton Ingolič Oči, 1967; Mira Mihelič Dŭga nad grada, 1967; Ciril Kosmač Hljab i štastie. Leta 1974 je objavila antologijo Slovenski razkazi.[3]
Viri
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
- ↑ Komar G. Venceslava Leskovec-Jordanova, po rodu iz Rovt, ambasadorka slovenske književnosti v Bolgariji (2) — Logatec: Občina Logatec, 2019. — ISSN 0350-9281; 2536-4162
- ↑ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002