Velika tintnica (znanstveno ime Coprinus comatus) je gliva z užitno gobo iz družine kukmakov.

Velika tintnica

Coprinus comatus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Podkraljestvo: Dikarya
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Poddeblo: Agaricomycotina
Razred: Agaricomycetes
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Agaricaceae (kukmarke)
Rod: Coprinus (tintnica)
Vrsta: C. comatus
Znanstveno ime
Coprinus comatus
(O.F. Müll.) Persoon

Opis uredi

Velika tintnica je značilna pokončno ovalna goba, ki ima jajčasto stožčast, 5-8 cm visok in 2-4 cm širok klobuk, bolj ali manj bele barve z značilnimi luskami. Le-te so pri mladih primerkih bele, s starostjo pa se rjavo obarvajo, zlasti na vrhu, kjer tvorijo značilen čop. Pri starih primerkih se klobuk na spodnji strani rahlo zvonasto razpre, iz njega pa začne iztekati s trosi nasičena, gosta in črna tekočina.

Trosovnica velike tintnice je sestavljena iz gostihlističev, ki so sprva bele barve, nato pa se začnejo barvati rožnato ter na koncu postanejo črni. V njih so elipsasti črni trosi, ki merijo 11-13 x 6-7 mikronov. Širjenje trosov poteka preko tekočine, ki kaplja iz klobuka, raznašajo pa jih insekti ter voda.

Bet velike tintnice doseže od 10 do 25 cm v višino, premer beta pa je od 1 - 1,5 cm. Bet je vitek, valjast in votel, proti dnišču nekoliko razširjen in korenasto podaljšan. Barva beta je svilnato bela, blizu dnišča pa se nahaja obroček, ki pogosto kmalu odpade.

Meso gobe je belo, nežno in mehko, v betu pa vlaknato. Okus je mil in prijeten, specifičnega vonja pa ta vrsta nima.

Razširjenost in uporabnost uredi

Velika tintnica je razširjena po Evropi in Severni Ameriki, od koder so jo v zadnjem času zanesli tudi v Avstralijo, Novo Zelandijo ter na Islandijo. Najraje raste na bogatih, organsko polnih tleh. Značilno za to vrsto je, da raste v skupinah, najpogosteje pa jo najdemo na travnikih, vrtovih, v parkih ali ob peščenih poteh. Pogosto raste na peščeni podlagi, ki ji je primešano odpadlo razpadajoče listje. Raste od pomladi do pozne jeseni in je zelo pogosta vrsta, ki ni občutljiva na hladno podnebje.

Kulinarično spada velika tintnica med odlične gobe, nabiramo pa jo le mlado, dokler so lističi še beli. Odtrgana goba zelo hitro začne propadati (črneti), zato jo moramo čim prej porabiti ali pa vsaj shraniti na hladno.

Te gobe ne moremo zamenjati s strupenimi vrstami, saj ima povsem specifično obliko. Po mnenju nekaterih avtorjev obstaja še bolj jajčasta različica Velike tintnice (Coprinus comatus var. ovatus), ki se od velike tintnice loči po tem, da pri zorenju trosov njeni lističi ne postanejo sprva rožnati, pač pa polagoma sivijo in črnijo.

Veliki tintnici sorodna je prava tintnica (Coprinopsis atramentaria), ki pa je pogojno užitna.

Zunanje povezave uredi