Veščec

Veščec
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Actinopterygii (žarkoplavutarice);
Red:	Scorpaeniformes (bodike);
Družina:	Synanceiidae;
Rod:	Synanceia;
Vrsta:	S. verrucosa;
Znanstveno ime
	Synanceia verrucosa; Bloch & Schneider, 1801
Sinonimi
	Synanceichthys verrucosa; Synanceichthys verrucosus; Scorpaena brachion

Za druge pomene glej Veščec (razločitev).

Veščec (znanstveno ime Synanceia verrucosa) je strupena morska riba iz družine bodik (Scorpaenidae). Prebiva v plitvih tropskih vodah v Indijskem in Pacifiškem oceanu. Je najbolj razširjena vrsta iz rodu Synanceia in velja za najbolj strupeno ribo na svetu.^[1]

Telesne značilnosti uredi

V povprečju meri riba v dolžino okoli 27 cm, največ do 40 cm in tehta okoli 2,4 kg. Po na hrbtni strani telesa ima 12-14 bodic oz. trnov ter 3 bodice blizu zadnjika ter 5-7 nezdruženih prsnih plavuti in 5-6 nezdruženih plavuti blizu zadnjika. Blizu baze vsake hrbtne bodice se nahaja velika vrečka s toksinom.

Življenjski prostor in navade uredi

Veščec ima sposobnost izjemne kamuflaže.

Življenjski prostor veščeca se v splošnem razteza po celotnem Indijskem in Pacifiškem oceanu, od Rdečega morja in Vzhodne Afrike do Francoske Polinezije, od japonskih otokov Ryukyu in Ogasawara na severu do Queenslanda v Avstraliji na jugu.

Živi v tropskih vodah blizu peščenih in kamnitih področij koralnih grebenov do globine 30 m, pa tudi v plitvih lagunah. Ni migracijska vrsta in prebiva samotno. Ima sposobnost izjemne kamuflaže. Prehranjuje se z manjšimi ribami in raki.

Strupenost in zdravljenje uredi

Je najbolj strupena riba na svetu. Podobno kot pri veliki plamenki se toksin pri izloči iz baze bodic, preko vdolbinic v bodicah v rano. Toksin vsebuje mešanico različnih proteinov, med drugim hemolitični stonustoksin, nevrotoksični trahinilizin in kardioleputin.^[2]

Toksin povzroči zelo hudo bolečino na širšem mestu vboda, lahko pa se pojavi tudi šok, ohromitev in nekroza, kar je odvisno od globine vboda. V tem primeru je nujno potrebna zdravniška pomoč v nekaj urah, drugače so lahko posledice usodne za človeka. Pri prvi pomoči je potrebna potopitev prizadetega območja v vročo vodo, s čimer se oslabi delovanje toksina, saj predstavljajo večino le-tega beljakovine, ki jih s toploto denaturiramo in s tem inaktiviramo. Bolečino se lahko omili z uporabo lokalnih anestetikov. Imobilizacija prizadetega območja s kompresijsko obvezo ni več priporočljiva. Zdravniška pomoč vključuje odstranjevanje morebitnih zapičenih bodic ter dajanje protistrupa (antidota).^[3]

Pomen za človeka uredi

Priljubljena je kot akvarijska riba, sicer pa jo prodajajo na ribjih tržnicah v Hong Kongu. Na Japonskem velja njeno meso za specialiteto, imenovano okoze (オコゼ).

Glej tudi uredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Veščec.

Velika plamenka

Opombe in sklici uredi

↑ Myers, R.F. (1999). Micronesian reef fishes: a comprehensive guide to the coral reef fishes of Micronesia, 3. izdaja. Barrigada, Guam: Coral Graphics, str. 330.
↑ Taylor, G. (2000). »Toxic fish spine injury: Lessons from 11 years experience«. SPUMS. Zv. 30, št. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2010. Pridobljeno 22. junija 2010.
↑ "CSL Antivenom Handbook - First Aid for Marine Bites and Stings". Pridobljeno 22.06.2010.

Viri uredi

"Synanceia verrucosa, Stonefish". FishBase. Pridobljeno 22.06.2010.

[1] Myers, R.F. (1999). Micronesian reef fishes: a comprehensive guide to the coral reef fishes of Micronesia, 3. izdaja. Barrigada, Guam: Coral Graphics, str. 330.

[2] Taylor, G. (2000). »Toxic fish spine injury: Lessons from 11 years experience«. SPUMS. Zv. 30, št. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2010. Pridobljeno 22. junija 2010.

[3] "CSL Antivenom Handbook - First Aid for Marine Bites and Stings". Pridobljeno 22.06.2010.

[1]

[2]

[3]