Usta resnice (italijansko Bocca della Verità) so okrogla marmornata maska v Rimu, ki stoji ob levi steni stebrišča v baziliki Svete Marije v Kosmedinu, na trgu Piazza della Bocca della Verità, kjer se je v antičnih časih nahajala tržnica z živino Forum Boarium. Cerkev privlači množico obiskovalcev, ki v usta porinejo roko.

Usta resnice.

Masivna marmornata maska je stara okoli 2.200 let, tehta 1.200 kilogramov, v premeru pa sega 1,75 metra. Zelo verjetno upodablja obraz morskega poganskega boga Okeana, morda pa Jupitra, Orakla ali Faunusa. Oči, nosnice in usta so odprta. Zgodovinarji ne vedo, kaj bi bil diskov prvotni namen. Morda so ga uporabljali kot pokrov odtočnega jaška v bližnjem Herkulovem templju, ki je imel v strehi okulus, zaradi česar je v templju lahko deževalo. Mislijo tudi, da so trgovci z živino skozenj spirali kri žrtvenih živali bogu Herkulu. V 13. stoletju so jo verjetno odstranili iz templja in postavili ob steno v baziliko. V 17. stoletju so jo prestavili na današnje mesto v cerkvenem stebrišču.

V srednjem veku se je razširila legenda, da jih je ustvaril čarovnik Vergil kot detektor laži za može in žene, ki so sumili v zvestobo svojega partnerja.

Prizor iz Rimskih počitnic  z Audrey Hepburn in Gregoryjem Peckom.

Sklici in izpeljana dela

uredi

Usta resnice so znana iz filma Rimske počitnice iz leta 1953, kjer predstavljata pripovedni element, saj sta glavna lika v filmu sprva drug do drugega oba neiskrena. V knjigi Het geheim van de afgebeten vingers nizozemskega pisatelja Rinderta Kromhouta[1] okostnjak, ki živi v kapucinski kripti cerkve Santa Maria della Concezione dei Cappuccini, odreže prste lažnivih otrok.

Obstaja več replik in izpeljanih del Ust resnice. V kalifornijskem vrtu Alta Vista se nahaja reprodukcija v izvorni velikosti, v pariških Luksemburških vrtovih je kip ženske z roko v ustih. Po svetu je več vedeževalskih avtomatov, v katere se vstavi kovanec za branje prihodnosti.[2][3]

Usta resnice so tema v zgodovinski evropski umetnosti. Dve sliki žensk, ki vstavita roko v kip leva v prisotnosti opazovalcev, Lucasa Cranacha starejšega, sta primera te teme.[4]

Galerija

uredi

Sklici

uredi
  1. Telkers, Anne (18. maj 2001). »De eerste beursdag in Turijn«. Boekblad. Pridobljeno 25. marca 2015.
  2. »BOCCA DELLA VERITA' facts and history«. Dpsusa.com. Pridobljeno 20. decembra 2012.
  3. Nolte, Carl (27. februar 2002). »Old and in the way / The Musee Mecanique will soon be history«. San Francisco Chronicle. Pridobljeno 19. novembra 2016.
  4. »Property From An Important European Private Collection - Lucas Cranach the Elder«. sothebys.com.

Literatura

uredi
  • Snyder, James. Severni Renesančne Umetnosti, 1985, Harry N. Abrams, ISBN 0136235964

Zunanje povezave

uredi