Wikipedija

Uporabnik:Vladimir Kotnik/Peskovnik

< Uporabnik:Vladimir Kotnik



Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo je ena od enot Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Namenjen je izvajanju znanstveno-raziskovalne, strokovne in pedagoške dejavnosti. Zaposluje (konec leta 2012) preko 130 sodelavcev, od tega 22 doktorjev znanosti.

Zgodovina uredi

Začetek Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je "Stalna bakteriološka stanica" (slov. prev. = postaja), ki je bila ustanovljena z odločbo ministra za narodno zdravje kraljevine SHS št. 29.606 z dne, 23. avgusta leta 1922. Locirana je bila v prostorih ljubljanske prosekture na Zaloški 4. Z delom je pričela 2. novembra leta 1922. Vodila jo je dr. Amalija Šimec. [1] Iz nje je leta 1925 po združitvi v Higienski zavod nastal Bakteriološko-epidemiološki oddelek. [2] Predstojnik Higienskega zavoda je bil takrat dr. Ivo Pirc. [3] Iz Beograda je bila leta 1929 na Bakteriološko epidemiološki oddelek zavoda premeščena dr. Milica Petrović (pozneje poročena Valentinčič), ki je leta 1945 postala prva predstojnica Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. [4]

Sedanji Inštitut za mikrobiologijo je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi popolne medicinske fakultete poleti leta 1945 (Odlok Narodne vlade Slovenije. Uradni list SNOS in NVS, 171 (31.7.1945), 23 (1945)) z razdružitvijo Zavoda na Centralni laboratorij za živila - pozneje leta 1951 Centralni higienski zavod in Bakteriološko epidemiološki inštitut - pozneje Mikrobiološki inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani. Prostore je dobil v stavbi bivšega infekcijskega oddelka Deželne bolnice v Ljubljani, na Zaloški 4, kjer je v prenovljenih in na novo zgrajenih stavbah še danes. Naloga Inštituta je bila, da organizira pouk mikrobiologije za študente novo ustanovljene popolne medicinske fakultete in strokovno laboratorijsko in diagnostično dejavnost za potrebe ljubljanskih Klinične bolnice. Leta 1947 je bilo na Inštitutu zaposlenih 5 delavcev z visoko izobrazbo: Milica Petrović Valentinčič, Stanko Banič, Ivan Bonač, Jože Šlajmer, Zvonimir Švent. Učitelji in asistenti so istočasno vodili strokovno-raziskovane in diagnostične laboratorije in izvajali pouk. Leta 1977 se je razdelil v dve organizacijski enoti, Inštitut za mikrobiologijo in Katedro za mikrobiologijo in parazitologijo. Leta 1986 se je Katedra preimenovala v Katedro za mikrobiologijo in imunologijo, Inštitut pa s sklepom Senata Medicinske fakultete leta 1995 v Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo.

Prva predstojnica inštituta je bila prof. dr. Milica Petrović Valentinčič, dr. med., ki je na osnovah bivšega Higienskega zavoda organizirala osnovno in raziskovalno bakteriološko, parazitološko in serološko dejavnost za potrebe Ljubljanskih kliničnih bolnic in poučevanja študentov medicine. Najpomembnejša raziskovalna dela iz tistega obdobja so povezana s proučevanjem temeljnih značilnosti imunskega odziva pri alergiji (Banič 1953), bakterijske genetike (Banič 1958) in odpornosti za antibiotike (Banič 1959). Kmalu po ustanovitvi Inštituta se je pričelo intenzivno strokovno in raziskovalno delo na področju tedaj povsem nove vede virologije (Likar 1956, Likar 1961).

 
Prof. Valentinčičeva pri podpisovanju izvidov.

Po upokojitvi prof. dr. Valentinčičeve, je leta 1961 prevzel vodenje inštituta prof. dr. Stanko Banič, dr. med., ki je s sodelavci, priznanimi specialisti mikrobiologije, izpopolnil mikrobiološko diagnostično dejavnost z novimi bakteriološkimi, mikološkimi, virološkimi, parazitološkimi in imunološkimi metodami. Raziskovalna dejavnost je obsega področja proučevanja novih bakterioloških gojišč (Banič 1966), bakterij prebavil in njihovih toksinov (Zajc Satler 1969, Dragaš in Zajc Satler 1973, Gubina 1976), kemoterapije (Banič in Stropnik 1974, Banič, Dragaš in Fišer 1990) in vitaminologije (Banič 1975). Poglobila se je diagnostična in raziskovalna dejavnost na področju virologije (Likar 1963, Drinovec 1968, Likar 1975), odmevni so bili poskusi z novimi protivirusnimi učinkovinami (Likar 1966, Likar in Schauer 1968, Schauer in Likar 1970, Hren Vencelj 1982).

Po upokojitvi prof. dr. Baniča, je leta 1983 prevzel vodenje inštituta prof. dr. Miha Likar, dr. med., univ. dipl. biol. Pod njegovim vodstvom je inštitut močno povečal in razširil strokovno zdravstveno dejavnost. Pri tem je imela pomembno vlogo reorganizacija inštituta, v okviru katere so se oddelki za bakteriologijo, virologijo, parazitologijo in imunologijo razdelili na več laboratorijev, ki so se specializirali za diagnostiko sorodnih skupin mikroorganizmov, povzročiteljev okužb posameznih organov in organskih sistemov. Leta 1987 so bili pridobljeni dodatni laboratorijski prostori v novi stavbi Medicinske fakultete na Korytkovi 2.

Po upokojitvi prof. dr. Likarja je leta 1993 prevzel vodenje inštituta prof. dr. Srečko Koren, dr. med., spec. mikrobiol. S sodelavci, vrhunskimi strokovnjaki na področju mikrobiologije in imunologije, je uspešno nadaljeval in nadgradil delo predhodnikov. Tako so bili v tem času obnovljeni in posodobljeni prav vsi laboratoriji, ki so sedaj opremljeni z najnovejšimi aparaturami za molekularno mikrobiološko in diagnostično in raziskovalno delo. Na Inštitutu je leta 2008 zaposlenih že 129 sodelavcev, od tega 52 z univerzitetno izobrazbo, 21 od teh ima doktorat znanosti, 15 je zdravnikov in 12 specialistov mikrobiologov. V laboratorijih takrat izvajajo 641 različnih preiskav in pri tem sledijo načelom dobre laboratorijske prakse in mednarodnim kakovostnim standardom. Leta 2009 (22.05.2009) je Inštitut pridobil akreditacijski certifikat ISO 9001:2000.

Laboratoriji uredi

Raziskovalne usmeritve uredi

Trenutni vodja inštituta je prof. dr. Srečko Koren.

Viri uredi

  1. ↑ http://www.gorenjci.si/osebe/%C5%A1imec-amalija/797/Amalija Šimec, zdravnica, epidemiologinja. Spletni biografski leksikon znanih Gorenjcev.
  2. ↑ http://www.ivz.si/zgodovina
  3. ↑ ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka. Javno zdravstvo 20. stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan Pirc : [strokovna [i.e. znanstvena] monografija]. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Inštitut za varovanje zdravja RS, 2007. 318 str., ilustr. ISBN 978-961-91101-5-7. COBISS.SI-ID 228958464
  4. ↑ http://www.imi.si/o-institutu/zgodovina
  • Amalija Šimec, zdravnica, epidemiologinja. Spletni biografski leksikon znanih Gorenjcev.
  • Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije - zgodovina-
  • ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka. Javno zdravstvo 20. stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan Pirc : [strokovna [i.e. znanstvena] monografija]. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Inštitut za varovanje zdravja RS, 2007. 318 str., ilustr. ISBN 978-961-91101-5-7. (COBISS.SI-ID 228958464)
  • Kratka zgodovina Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
  • ANTOLIČ, Vane, BALAŽIC, Jože, BILBAN, Marjan, DEŽMAN, Rok, ERMENC, Branko, GALE, Nina, GRAD, Anton, HAWLINA, Marko, JAN, Janja, JEVTIČ, Vladimir, JEZERNIK, Kristijan, KOBAL, Borut, KOPAČ, Igor, KOREN, Srečko, KOŠIR, Narcisa, KOTNIK, Vladimir, KOŽELJ, Vesna, KRŽIŠNIK, Ciril, LUNDER, Tomaž, MANOHIN, Aleksander, MARINČEK, Črt, MARŠ, Tomaž, OVSENIK, Maja, PETRINJA, Jan, PIKELJ, Franjo, PLEMENITAŠ, Ana, POGAČNIK, Sonja, POREDOŠ, Pavel, PRUNK, Katja, RAVNIK, Dean, ROŽIĆ, Anamarija, RUDOLF, Zvonimir, SKALERIČ, Uroš, SKETELJ, Janez, SMRKOLJ, Vladimir, STANOVNIK, Lovro, STARC, Vito, STARE, Janez, SVETINA, Saša, ŠUPUT, Dušan, ŠVAB, Igor, ŠVAGAN, Matija, TOMORI, Martina, VODUŠEK, David B., ZIDAR, Nina, ZORC, Marjeta, ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka, ŽARGI, Miha, RIBARIČ, Samo (ur.). 90 let Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani : [1919-2009]. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2009. 273 str., ilustr. ISBN 978-961-267-015-3. [COBISS.SI-ID 248101888]


  • bbhbbbh
  • Zupanič Slavec Z. Razvoj javnega zdravstva na

Slovenskem v času med prvo in drugo svetovno vojno. Dr. Ivo Pirc (1891–1967) – utemeljitelj javnega zdravstva na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005: 253.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi


 

Ta članek o izobraževanju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Vladimir_Kotnik/Peskovnik&oldid=5995955«