Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik35
Zvon Ena in Zvon Dva sta bila slovenska finančna holdinga[1] v pretežni lasti mariborske nadškofije slovenske Rimokatoliške cerkve. Holdinga sta imela tudi več deset tisoč malih delničarjev, pretežno še iz časov certifikacijske privatizacije.
Stečaj holdingov, ki se je pričel v začetku leta 2012, je bil glede na višino dolgov najobsežnejši v dotedajšni zgodovini Slovenije. Zaradi obsežnih dolgov državnim bankam je stečaj zadal precejšne stroške davkoplačevalcem. V stečajnem postopku so bili prav tako razlastninjeni vsi mali delničarji, številna slovenska podjetja, zaobjeta v stečajni masi, pa so se znašla v poslovni negotovosti.
https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/cerkev-na-vlaku-turbokapitalizma-analiza-877414
Korporativna zgodovina uredi
1992-1993: Ustanovitev Krekove banke uredi
Leta 1992 je škofovska konferenca imenovala skupino izvedencev (ekonomi mariborske, ljubljanske in koprske škofije, pa predstavniki rodovnih skupnosti in izseljenskih duhovnikov) in jo zadolžila za ustanovitev banke. Banka bi bila zadolžena za upravljanje finančnih sredstev cerkvenih institucij (župnij, škofij in redovskih skupnosti) in denacionalizirano cerkveno premoženje, ki je bilo RKC odtujeno po 2SV. Banka bi s sredstvi banke podpirala projekte, pomembnih za RKC in njeno delovanje. Leta 1993 je bila novonastala banka poimenovana Krekova banka[2] po slovenskemu teologu, politiku in krščanskemu socialistu Janezu Kreku.[3][4]
1993: Začetek poslovanja Krekove banke in Krekove družbe uredi
Krekova banka je začela poslovati leta 1993. Leta 1994 je bila ustanovljena Krekova družba za upravljanje. Ustanovitelji Krekove družbe so bile fizične osebe, natančneje a natančneje pretežno cerkveno-pravne osebe (t.j. škofje, župnije in redovne skupnosti). Krekova banka in Krekova družba sta bili povezani prek skupnih članov upravnega oz. nadzornega sveta (npr. Mirka Krašovca, ekonoma mariborske škofije) . Krekova družba je bila ena izmed mnogih družb, ki so se leta 1994 ukvarjale z zbiranjem certifikatov in ni spadala med največje.[2]
Krekova družba je dobila pravico nakupa 20% deleža časopisne hiše Dela, ki jo je zmagala na loteriji družb za upravljanje, s katero so družbe delile združene lastniške deleže (delež Dela je sodil med pomembnejše "zadetke").[2]
Leta 1997 je mariborska škofija ustanovila podjetje Gospodarstvo Rast pod pretežnim vodstvom Mirka Krašovca.[2]
Leta 2002 je prišlo do delnega pretrganja vezi med Krekovo banko in RKC; aprila tega leta je namreč avstrijska bančna skupina Raiffeisen Zentralbank odkupila 97% delež Krekove banke za dobrih 35 milijonov €. Pri tem je Mirko Krašovec, eden od nadzornikov Krekove banke, postal član nadzornega sveta avstrijske bančne skupine.[2]
Novembra 2005 je Gospodarska Rast objavila prevzemno ponudbo za Zvon Ena, ki je nastal po preoblikovanju PID Zvon Ena v upravljanju Krekove družbe. Za časa 2005 je Zvon Ena obvladoval pomembne lastniške deleže v podjetjih Belinka, Helios, Sava, Lesnina, Celjska Cinkarna, Hoteli Bernardin, Banka Celje, Infond holdingu in Krekovi družbi.[2]
Zvon Ena je ustanovil telekomunikacijsko podjetje T2, ki je bilo v 100% lasti holdinga. T2 je nudil storitev visokohitrostne internetne povezave. T2 je ponujal storitev TV povezave. V svojem naboru programov je ponujal tudi več pornografskih televizijskih programov.[2]
Prevzem Luke zadar uredi
Stečaj uredi
Holdinga Zvon Ena in Zvon Dva sta pristala v stečajnem postopku v začetku leta 2012.[1] Stečajni postopek bi se moral po prvotnem načrtu končati do konca leta 2014.[1] Stečaj holdingov Zvon Ena in Zvon Dva je bil do tedaj po obsegu dolgov največji v zdogovini Slovenije.[1] Stečaj je za seboj pustil več kot 100 milijonov evrov izgub v državnih bankah, ki so jo pokrili davkoplačevalci.[1] Stečaj je prav tako v negotovosti glede lastništva pustil velik del slovenskega gospodarstva,[1] vključno s podjetji: Helios, Steklarna Rogaška, Cetis, Tovarna olja Gea, Letrika, Mladinska knjiga Založba, itn. Pomembni lastniški deleži družb so se znašli v stečajnih masah in zato dobili nove lastnike.[5] Holdinga sta štela tudi več kot deset tisoč malih delničarjev; večina še iz časov certifikacijske privatizacije. V stečajnem postopku so bili mali delničarji v celoti razlastninjeni.[5]
Deset slovenskih bank je Zvon holdingoma izdalo okoli 376 milijonov € posojil, skupnih dolgov pa je bilo več kot pol milijarde evrov. V stečajnih masah je bilo premoženja zgolj manj kot polovico vrednosti dolgov, po prvih podatkih ocenjeno na okoli 210 milijonov €.[5]
Mali delničarji uredi
Posledice uredi
Sodni postopek uredi
Maja leta 2020 so bili
https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju/174753611 (@30:45 (?) --->review)
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 »Pokop finančnega škandala desetletja se podaljšuje še za leto dni«. siol.net. Pridobljeno 17. novembra 2020.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 »Korporacija RKC d. d.«. Mladina.si. Pridobljeno 17. novembra 2020.
- ↑ »Neoliberalci s socialnim imenom«. Mladina.si. Pridobljeno 17. novembra 2020.
- ↑ Utenkar, Gorazd (2. december 2017). »Pozabljeni oče socialne politike na Slovenskem«. old.delo.si. Pridobljeno 17. novembra 2020.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 »Saj ni res, pa je: cerkveni finančniki oproščeni«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 17. novembra 2020.