Wikipedija

Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik0

< Uporabnik:Jay Hodec

Davki v Sloveniji

Slovenija prek davčnih in socialnih politik dosega zelo nizko stopnjo ekonomske neenakosti; Gini koeficient razpoložljivih prihodkov je bil leta 2015 v Sloveniji drugi najnižji med državami OECD, medtem ko je bila neenakost tržnih prihodkov bistveno višja.[1]

--->OECD inequality report

Pregled uredi

€€ & % state budget

Davčni prihodki (vključno z prispevki) so v Sloveniji leta 2018 znašali 36,4% BDP; Slovenija se je tako med 36 državami članicami OECD leta 2018 uvrstila na 15 mesto glede na višino davki/BDP razmerja (povprečno razmerje OECD članic leta 2018 je bilo 34,3%). Najvišje razmerje davki/BDP je Slovenija dosegla leta 2005 (38.0%), najnižje pa v letih 2009 in 2014 (36.2%).[2]

Slovenija je leta 2017 z davki na osebne prihodke, profite in kapitalske prihodke zbrala 14% davčnih prilivov (OECD povprečje 24%), z davki na korporativne prihodke 5% (OECD povprečje 9%), prek prispevkov od plač 40% (OECD povprečje 26%), s premoženjskimi davki 2% (OECD povprečje 6%), 22% prek DDV (OECD povprečje 20%) in 17% z ostalimi davki na dobrine in storitve (OECD povprečje 12%).[2]

Davki in prispevki od prihodkov fizičnih oseb uredi

Dohodnina uredi

--->OECD PIT white paper

https://europa.eu/youreurope/citizens/work/taxes/income-taxes-abroad/slovenia/index_sl.htm

Dohodninske donacije

https://www.dnevnik.si/1042729453

Prispevki za socialno varnost uredi

Davek na dividende itn. uredi

Obdavčitev pravnih oseb (korporativni davki) uredi

Davki na dobrine in storitve uredi

Davek na dodano vrednost (DDV) uredi

Splošnja stopnja DDV je 22%. Za določeno blago oz. storitve se DDV obračunava po nižji stopnji 9,5% ali posebni nižji stopnji 5%.[3]

Po nižji stopnji 9,5% se DDV med drugim obračunava za hrano in pijačo (razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali, dodatke k hrani oz. prehrambena nadomestila, semena, rastline in primesi namenjene za pripravo hrane, dobavo vode, kurativna in preventivna zdravila v humani in veterinarski medicini (vključno z izdelki za nadzorovanje rojstev in izdelki za higijensko zaščito), medicinsko opremo oz. pripomočke za zdravljenje ali lajšanje okvar ali invalidnosti, prevoz oseb in prtljage,

Po posebni nižji stopnji 5% se DDV med drugim obračunava za tiskane ali elektronske publikacije (knjige, časopise in periodične publikacije, glasbena dela, brošure, letake, zemljevide in karte) in njihovo knjižnično izposojo.

Davčno osnovo za DDV ob uvozu sestavlja tako osnovna vrednost uvoženega blaga kot tudi znesek carine in ostalih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu.[4]

Carine uredi

Pri nakupu prek spleta iz držav izven EU so vseh dajatev načeloma oproščene pošiljke z blagom v vrednosti do vključno 22€ brez poštnine. Za pošiljke, vredne 22-150€ se obračuna zgolj DDV. Ob vrednosti pošiljke prek 150€ se poleg DDV obračuna tudi carina.[4]

Trošarine uredi

Trošarine ureja Zakon o trošarinah (ZTro-1), ki določa dolžnost plačevanja trošarin od trošarinskih izdelkov, ki vkčjučujejo alkohol oz. alkoholnihe pijače, tobačne izdelke in energente (gorva itn.) ter električno energijo. Prihodki od trošarin pripadajo proračunu RS. Zavezanec za plačilo trošarin je tisti, ki proizvaja, vnaša ali uvaža trošarinske izdelke.[5]

Premoženjski davki uredi

Davek na dediščine in darila uredi

Davke na dediščine in darila ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Kot dediščine in darila se smatra premoženje (nepremičnine, premičnine (ki vključujejo denar in vrednostne papirje) ali stvarne pravice), ki ga fizična oseba pridobi od fizične ali pravne osebe pri čemer se pridobljeno premoženje pranvo ne obravnava kot dohodek. Premičnine niso obdavčene v kolikor njihova skupna vrenost ne presega 5.000€.[6]

Davki na dediščino so v Sloveniji relativno nizki.[1]

Nepremičninski davki uredi

Davek na promet nepremičnin ureja Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2). Promet nepremičnin je obdavčen z davčno stopnjo 2% davčne osnove, prihodki pa pripadajo proračunu občine, v kateri se nepremičnina nahaja.[7]

--->Geodetska uprava

https://nova24tv.si/slovenija/aktualno-slovenija/janez-sustersic-postregel-z-davcnim-prirocnikom-ki-bi-si-ga-nasi-reformisti-morali-prebrati-vse-le-ni-tako-preprosto-kot-se-jim-dozdeva/ --->cross-reference

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4709

Davek na premičnine uredi

Davčna utaja in izogibanje davkom uredi

Po podatkih študije o neplačevanju davkov v EU, ki jo je leta 2019 pripravila organizacija Tax Research UK za skupino socialdemokratov Evropskega parlamenta, je davčna vrzel v Sloveniji 2,6 milijarde €.[8]

Davčna utaja uredi

Slovenija je z namenom zatiranja davčne utaje (utaje DDV, davka od dohodkov parvnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti dohodnine in drugih dajatev) uvedla davčne blagajne. Davčne blagajne so v letu 2016 davčne prihodke povečale za 80 milijonov €.[9]

Utaja DDV

V Sloveniji se je po navedbah evropske komisije iz leta 2019 davčna vrzel za DDV znašala 128 milijonov €. Davčna vrzel za DDV se v Sloveniji zmanjšuje.[10]

https://www.finance.si/8951831/Ste-nevede-udelezeni-v-davcnem-vrtiljaku-in-utaji-DDV-Furs-vam-lahko-dodatno-zaracuna-placilo-DDV

Izogibanje davkom uredi

Po navedbah študije Stanje davčne pravičnosti (ki so jo pripravile organizacije Tax Justice Network, Public Services International in Global Alliance for Tax Justice) iz leta 2020 zaradi izogibanja davkov prek davčnih oaz Slovenija na letni ravni izgubi 181 milijonov € davčnih prihodkov, od tega 82 milijonov € zaradi davčnega izogibanja multinacionalnih podjetji in 99 milijonov € zaradi davčnega izogibanja posameznikov.[11]

Stališča uredi

Stališče javnosti

Po podatkih raziskave Slovensko javno mnenje 2020/2021 Centra za raziskovanje javnega mnenja (izvedene med 2. aprilom in 30. majem 2020) je 75 % državljanov menilo, da bi bilo potrebno zmanjšati razlike v osebnih dohodkih v državi, 41 % pa jih je podpiralo uvedbo temeljnega dohodka.[12]

--->Delo stik ankete

https://www.delo.si/novice/slovenija/davek-na-prvo-nepremicnino-ne-hvala/

https://scontent.fmbx2-1.fna.fbcdn.net/v/t39.30808-6/330816352_591982482357931_1372198654642440673_n.jpg

Stališča strank

Reforme uredi

Bajuk + flat tax, DDV+, 2012/13 dobiček & olajšave naložbe

https://n1info.si/novice/slovenija/priprave-na-davcno-reformo-zelja-je-veliko-a-kje-bomo-jemali/

https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/sircelj-o-davcnih-spremembah-ob-istih-bruto-placah-se-bodo-povecali-neto-dohodki/579251

https://4d.rtvslo.si/arhiv/tocka-preloma/174775446

https://www.delo.si/novice/slovenija/nadzorniki-javnih-financ-raztrgali-davcno-reformo/

Vlada Mira Cerarja je leta 2016 sprejela davčno reformo. Reforma dohodninske lestvice je zvišala dohodninske prage davčnih razredov in davčno pretežno razbremenila tiste z najvišjimi plačami. Najvišji davčni razred je ostal 50 % (finančno ministrstvo je sicer predlagalo znižanje na 47 %). Davčno je bila razbremenjena najvišja splošna olajšava (kar je davčno razbremenilo tiste z najnižjimi prihodki). Davčno je bila razbremenjena tudi t.k. 13. plača oz. božičnica. Reforma dohodninske lestvice je po ocenah privedla do izpada letnih davčnih prilivov v višini okoli 56 milijonov € (okoli 45 milijonov € dodatnih letnih davčnih izpadov pa še druge nove ugodnosti za davčne zavezance). Vrzel davčnih prihodkov je vlada poskušala nadoknaditi z višjimi prilivi iz obdavčitve dohodkov pravnih oseb, zakar je v obravnavo hkrati vložila tudi spremembe in dopolnitve zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.[13]

Vlada Marjana Šarca je leta 2019 sprejela davčno reformo, ki je sestala iz 4 davčnih zakonov. Spremenjena je davčna razbremenitev dohodnine prek spremembe dohodninske lestvice. Uvedena je bila višja obdavčitev kapitala in minimalna stopnja obdavčitve podjetji. Izpad davčnih prilivov zaradi dohodninskih olajšav je bil ocenjen na 135 milijonov € letno. Zvišanje obdavčitev kapitala naj bi letne davčne prilive povečala za 17 milijonov €, 47 milijonov € pa naj bi prispevale spremembe obdavčitve podjetji. Neto učinek vplivov reform na proračun je bil tako negativen. Po besedah finančnega ministra naj bi javnofinančno stabilnost poskusili doseči z "bolj učinkovitim pobiranjem davkov, zmanjševanjem davčnega dolga ter strožjim inšpekcijskim nadzorom in bojem proti goljufijam".[14]

Socialna kapica uredi

Socialna kapica je omejitev dajatev za socialno varstvo (socialnih prispevkov, prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za poškodbe na delu, zavarovanje) nad določeno višino prihodkov. Osebe z višjimi prihodki od prihodkov, ki presegajo raven socialne kapice, ne plačujejo dodatnih socialnovarstvenih dajatev. Socialna kapica je tako ukrep, ki zviša neto prihodke tistih z najvišjimi plačami oz. strošek dela za takšne zaposlene na račun socialne blagajne. Uvedbo socialne kapice v Sloveniji zagovarjajo predstavniki delodajalcev, nasprotujejo pa sindikati (saj da osiromašuje socialno državo).[15][16] Socialno kapico je uveljavljena v večini držav EU.[15] V Sloveniji bi bilo ugodnosti socialne kapice (po navedbah Saše Polanca iz Ekonomske fakultete v Ljubljani) deležno okoli 5-10 % zaposlenih. Delna socialna kapica je (po navedbah Polanca) takšan omejitev socialnih prispevkov za zgolj nekatere oblike socialnega varstva (npr. pokojninsko ali zdravstveno).[16]

Vključitev socialne kapice v koalicijsko pogodbo je leta 2014 ob oblikovanju koalicije po volitvah tistega leta odločno zagovarjala NSi.[17][15] Po mnenju NSi bi socialna kapica predvsem pripomogla k temu, da bi manj kadrov višjega prihodkovnega razreda zaposlitev iskalo v tujini.[15] SMC je tedaj kot kompromis z NSi za pritegnitev NSi v veliko koalicijo[18] predlagala "delno" socialno kapico.[19] Uvedbi socialne kapice so nasprotovali v SD (ki je vstop v koalicijo pogojevala z opustitvijo predloga) in DeSUS.[19]

Uvedba socialne kapice za posameznike z bruto plačami nad 6.000 € je predvidena tudi v debirokratizacijskemu "mega zakonu", ki ga pod vodstvom davčnega svetovalca Ivana Simiča pripravlja 3. vlada Janeza Janše v okviru strateškega sveta za debirokratizacijo.[20][21] Po navedbah direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi se ob uvedbi predloga v pokojninsko blagajno steklo 70-100 milijonov € manj sredstev.[22] Uvedba takšne socialne kapice bi koristila 1 % najbolje plačanih zaposlenih.[23] Glede na podatke iz februarja 2021 bi od uvedbe takšne socialne kapice v Sloveniji koristilo 11.016 zaposlenih, 37 % od teh pa je zaposlenih v javnem sektorju. Od uvedbe bi bili koristi deležni predvsem menedžmentu v zasebnem sektorju in zdravnikom v javnem sektorju, manj pa inženirji, na katere se je za utemeljitev uvedbe socialne kapice sklicevala vlada.[24]

Nepremičninski davek uredi

Ostalo uredi

Davek na luksuzna vozila

Davek na luksuzna vozila je leta 2012 uvedla 2. vlada Janeza Janše v kontekstu finančne krize. Davek, ki je davčno najbolj bremenil nakupe vozil z visoko prostornino motorja, naj bi pripomogel tudi k nakupovanju bolj okolju prijaznih vozil. V času veljavnosti davka je skupna višina davkov predstavljala tudi do polovico prodajne cene vozila. Davku so se kupci pogosto poskušali izogniti z nakupom in registracijo vozila v tujini, kar je posledično privedlo do izostanka davkov na motorna vozila, davkov na na dodano vrednost, dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu in stroškov registracije in zavarovanja. Novembra 2020 je 3. vlada Janeza Janše ukinila davek na luksuzna vozila. Ukrep je po ocenah pomenil izpad 29 milijonov € letnih davčnih prihodkov (16 milijonov € namesto 45 milijonov €).[25]

Davek na osebe brez otrok

Leta 2005 je podjetnik in član stratešekga sveta vlade Ivo Boscarol[26] predlagal uvedbo davka na plodne državljane v rodnem obdobju brez otrok. Boscarol je predlog opisal kot "obremenitev oseb, ki ne poskrbijo za svoje potomce, ne glede ali so poročeni ali samski". Boscarol je tudi predlagal, da bi lahko davek plačevali delodajalci, ki bi bili tako motivirani zaposlovati osebe z otroki, kar bi po njegovo lahko pripomoglo k bolj enakovredni obravnavi žensk pri zaposlovanju. Po mnenju Boscarola bi takšen davek pripomogel k rodnosti, številu delovno aktivnih, povečanju pokojninske mase in hitrejšemu ustvarjanju družine.[27] Odobravanje predloga je izrazil predsednik SNS Zmago Jelinčič.[26]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 OECD (21. avgust 2018). OECD Tax Policy Reviews: Slovenia 2018 (v angleščini). OECD. doi:10.1787/9789264303898-en. ISBN 978-92-64-30388-1.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Revenue Statistics 2019 - Slovenia« (PDF).
  3. ↑ »Zakon o davku na dodano vrednost«. pisrs. Pridobljeno 2. februarja 2020.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Nakup prek spleta iz tretjih držav | FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE«. www.fu.gov.si. Pridobljeno 2. februarja 2020.
  5. ↑ »Zakon o trošarinah«. pisrs. Pridobljeno 2. februarja 2020.
  6. ↑ »Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD)«. pisrs. Pridobljeno 2. februarja 2020.
  7. ↑ »Zakon o davku na promet nepremičnin«. pisrs. Pridobljeno 2. februarja 2020.
  8. ↑ »EU zaradi davčnih utaj izgubi 825 milijard evrov na leto, Slovenija 2,6 milijarde«. Dnevnik. Pridobljeno 11. marca 2021.
  9. ↑ »Triki, s katerimi poskušajo gostinci prelisičiti davkarijo«. siol.net. Pridobljeno 11. marca 2021.
  10. ↑ »Davkarjem se izmuzne vse manj DDV. Kako to?«. www.finance.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  11. ↑ »Slovenija letno izgubi za 181 milijonov evrov davkov«. www.24ur.com. Pridobljeno 11. marca 2021.
  12. ↑ »Trend želje po močnem voditelju v Sloveniji vztrajno pada«. Mladina.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  13. ↑ Fidermuc, Katarina (12. julij 2016). »Manj dohodnine, višji davek za podjetja«. old.delo.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  14. ↑ »Poslanci razbremenili plače, koliko več bo ostalo v denarnici?«. siol.net. Pridobljeno 11. marca 2021.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 15,3 »Ali Slovenija res potrebuje uvedbo socialne kapice?«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  16. ↑ 16,0 16,1 »Pet ključnih stvari o socialni kapici«. zurnal24.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  17. ↑ »Socialna kapica vzela slovo«. zurnal24.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  18. ↑ Ognjišče, Tone Gorjup, Radio. »Socialna kapica, da ali ne?«. Radio Ognjišče. Pridobljeno 11. marca 2021.
  19. ↑ 19,0 19,1 »Socialna kapica bo v četrtek spet netila iskre med strankami«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  20. ↑ »Razkrivamo mega zakon: hočejo vašo GSM številko in e-naslov«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  21. ↑ »Vladna služba "raztrgala" megazakon Ivana Simiča«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  22. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 4. maja 2021.
  23. ↑ »Papež, Zpiz: Socialna kapica bi pokojninski blagajni vzela 100 milijonov evrov«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. maja 2021.
  24. ↑ »Socialna kapica predvsem za zdravnike in menedžerje«. www.delo.si. Pridobljeno 4. maja 2021.
  25. ↑ »Vlada občutno niža obdavčitev avtomobilov in odpravlja davek na luksuzna vozila«. Dnevnik. Pridobljeno 11. marca 2021.
  26. ↑ 26,0 26,1 »Boscarol: Davek na samsko življenje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  27. ↑ Uredništvo (2. marec 2005). »Obdavčitev samcev naletela na kritiko«. old.delo.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Jay_Hodec/Peskovnik0&oldid=5919730«