Trubadur512

Ljubljansko barje je presihajoče jezero. Geomorfološko (tektonska udorina) in etimološko celo bolj kot jezero na Cerkniškem polju. že samo etimološka izpeljanka "barje" razlaga o "mokrem svetu". Zakaj je Barjansko jezero "pozabljeno"? Razlaga je v Gruberjevem kanalu, ki je zmanjšal časovno amplitudo visoke in nizke vode na barju - glede vodnega amplitudnega impulza je ta enak kot npr. na Planinskem ali Cerkniškem polju, le da po izgradnji Gruberjevega kanala pride do izraza ob presežku vodnega impulza. Drugače je Barjansko jezero omenjeno v strokovni literaturi, ne pa v "vox populi na papir tiskanih enciklopedijah iz "polpretekle zgodovine", vendar je težava v "kabinetnih geografih", ki slepo in nekritično prepisujejo članke in vire,...če se želi "literatura"... tu je: https://www.mojaslovenija.si/LjubljanskoBarje/uvod.html (avtor: univerzitetni diplomirani geograf s specializaijo v krasoslovje, pHD v nastajanju...). Podobno "mentalno blokado" dojemanja geomorfologije s stani papirnatih geografov smo imeli npr. pri pojasnjevanju izvora imena Jezersko (še leta 2002 npr. na oddelku za geografijo niso verjeli, da ime izhaja iz dejanskega jezera in ne iz Planšarskega iz 50-ih let, potem podobno, da je severno območje Kamnika prekrivalo veliko jezero (večje od današnjega Bohinjskega) še pred nekaj stoletji...

---

Strokovni članki/objave izražajo stališče avtorja, niso pa recenzirani. Zapišeš lahko torej karkoli. Merilo so znanstveni članki.

Trubadur512 (pogovor) 00:33, 22. oktober 2021 (CEST)

Ok. sicer "znanstevnih člankov" ne ppiše nihče več ...razen za potrebe nabiranja akademskih točk rpi "papirnatih geografih". Prosim za navedbo strokovnega članka kje je zapisano da je Cerkniško jezero največje presihajoče jezero? (ne poljudnih člankov ali enciklopedij). Namig če smo pri akademskih člankih ... Pivška kotlina (Andrej Mihevc...), že tu Cerkniško polje izgubi primat ;) BuggyBost (pogovor) 10:57, 22. oktober 2021 (CEST)

Posredujem strokovno pojasnilo:

"ALI JE LJUBLJANSKO BARJE NAJVEČJE PRESIHAJOČE JEZERO V SLOVENIJI?

Poplave na Ljubljanskem barju lahko javnost kaj hitro zavedejo, saj so na prvi pogled podobne vsakoletnim ojezeritvam na kraških poljih. Vzroki poplav na Ljubljanskem barju se v resnici skrivajo v barjanski ravnici, reki Ljubljanici, njenih pritokih in v visoki talni vodi na obrobnih delih Ljubljanskega barja. Na razdalji med Vrhniko in Ljubljano ima reka Ljubljanica manj kot metrski padec in s tako počasnim tokom v času poplav ne more odvajati vse množice voda, ki se stekajo vanjo. V nadaljevanju poglejmo, zakaj Ljubljansko barje ni ne kraško polje, niti presihajoče jezero.

1. Za kraška polja je značilno, da gre za z vseh strani zaprte kraške depresije/kotanje z podzemeljskim odtokom vode. V vseh kraških poljih deluje kraška hidrologija, kar pomeni, da je odtok iz polj podzemni – skozi kraški vodonosnik (Gams 1978). Ljubljansko barje tako ne dosega morfometričnih kriterijev za kraško polje, saj odtok Ljubljanice z Ljubljanskega barja ni kraški, ampak se omenjena reka izliva v reko Savo. »Kjer odtok s kotanj ni kraški, jih ne moremo opredeljevati s terminom kraška polja« (Stepišnik 2020a).

2. Za kraška polja je značilna površinska hidrologija občasnega ojezerjevanja. Dna teh kotanj so neposredno v poplavni oziroma zasičeni coni kraškega vodonosnika, zato so lahko občasno ali stalno ojezerjena. Pojavu občasne ojezeritve na kraškem polju rečemo tudi presihajoče jezero (Gams 1978). Trditev o tem, da je Ljubljansko barje presihajoče jezero tako ne drži.

Še kot zanimivost, in sicer avtor Stepišnik (2020b) med največja kraška polja v Sloveniji umešča Cerkniško polje. V času sistematičnih uradnih meritev od leta 1954 je bila najvišja gladina jezera izmerjena konec novembra leta 2000. Površina presihajočega jezera je bila 26 km2 (Kovačič 2010).

Dejvid Tratnik

Viri:

- Gams, I., 1978. The polje: problem of definition: with special regard to the Dinaric karst. Zeitschrift für Geomorphologie, 22, 2, str. 170-181.

- Kovačič, G.,. 2010. An attempt towards an assessment of the Cerknica polje water balance. Acta carsologica 39, 1, str. 39–50.

- Stepišnik, U., 2020a. Fizična geografija krasa. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete.

- Stepišnik, U., 2020b. Kraška polja v Sloveniji. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete." Trubadur512 (pogovor) 12:02, 26. oktober 2021 (CEST)