Ninamalec
UČINKOVITOST GRADNJE TIMA
Gradnja tima je ena izmed najbolj običajno uporabljenih intervencij za razvoj skupine razvoj skupine v organizacijah in je široko uporabljena v različnih oblikah. Kljub temu pa je raziskav na temo, kako in zakaj določene intervencije za razvoj tima delujejo in ali sploh imajo pozitivne učinke, malo. Glede na to, da je za razvoj skupin v organizacijah, porabljena velika vsota denarja, je pomembno, da praktiki in raziskovalci bolje razumejo pogoje za razvoj in učinkovitost le-teh. Obstaja veliko možnosti, ki so na voljo organizacijam pri uresničevanju izboljšanja skupinskega dela, zato je pomembno, da se ugotovi, ali je gradnja tima vredna izbira [1].
Izmed vseh intervencij, ki jih opravljajo znotraj organizacije, naj bi največji vpliv na finančni uspeh organizacije imele ravno intervencije, ki se osredotočajo na gradnjo tima. Poleg vpliva na finančno uspešnost, je znano, da so intervencije za gradnjo tima mehanizmi, ki pospešujejo učinkovitost skupine [1]. Gradnja tima izboljšuje produktivnost, vendar je učinek še večji ob združitvi gradnje tima z drugimi intervencijami [2]. Na učinkovitost gradnje tima ima pomemben vpliv podpora organizacije in njene značilnosti – učinki na produktivnost so bili večji v gospodarstvu (proizvodnja) kot javnem sektorju. Največji učinek je gradnja tima imela pri manjših organizacijah. Gradnja tima, ki je bila pod vplivom bolj sodelovalnega vodenja je bila učinkovitejša v primerjavi z gradnjo tima, ki je imela avtokratičen sistem vodenja. [2] Rezultati raziskav so pokazali, da naj bi od intervencij imeli korist timi vseh velikosti, največjo korist pa naj bi imeli timi z več kot desetimi člani. Ena od možnih interpretacij, ki jo predlagajo nekateri raziskovalci je ta, da se večji timi, kljub večjemu številu kognitivnih virov, spopadajo s številnejšimi težavami kot so npr. skupinsko mišljenje, vzpostavitev sodelovalnega vodenja in povezanost med člani. Glede na vse morebitne težave, ki lahko spremljajo večje time, je možno, da le – ta začnejo v bolj negativnem stanju kot manjši timi. Zaradi tega je lahko pri manjših timih manj prostora za izboljšave s pomočjo gradnje tima, saj so po navadi le -ti bolj povezani in imajo manj omenjenih težav. [1]
Menedžment, supervizija in učinkovitost gradnje tima uredi
Učinki gradnje tima so bili povečani, če je bila pobuda za intervencijo s strani menedžerjev na najvišjih položajih in če je šlo za spremembe vedenja. Največji učinek je bil tudi, kadar je proces gradnje tima potekal s pomočjo zunanjih in notranjih svetovalcev. Če je bil pri tem neposredno prisoten supervizor, so imele intervencije večji učinek kot če tovrstne podpore ni bilo [2]. Rezultati raziskav so pokazali, da so za uspešno izvedbo gradnje tima, potrebne vse ravni menedžerske podpore. Višje ravni menedžmenta naj bi podpirale prizadevanje za začetek gradnje tima, neposredni supervizorji pa naj bi bili podpora pri izvedbi (in pri doseganju uspeha) gradnje tima [2].
Izidi gradnje tima uredi
- Kognitivni (npr. deklarativno znanje),
- afektivni (npr. zaupanje v učinkovitost tima),
- procesni (npr. koordinacija in komunikacija) in
- izvedbeni (npr. obseg prodaje, produktivnost).
Raziskovalci so si v [[[metaanaliza|metaanalizi]] postavili vprašanje, ali je gradnja tima učinkovita za nekatere izide bolj kot za druge. Rezultati so pokazali, da so bili s pomočjo gradnje tima najbolj izboljšani afektivni in procesni izidi [1].
Štiri komponente gradnje tima uredi
Trenutno so priznani štirje modeli gradnje tima: postavljanje ciljev, medosebni odnosi, razjasnitev vlog in razrešitev problema [1].
- Postavljanje ciljev poudarja razvoj posameznika in postavljanje ciljev tima. Člani, ki so izpostavljeni tej intervenciji gradnje tima, naj bi postali vključeni v načrtovanje opredeljevanja načinov za doseganje teh ciljev.
- Medosebni odnosi v ospredje postavlja povečanje delovnih sposobnosti ekipe, kot npr. vzajemna podpora, komunikacija in razkrivanje čustev. Člani izpostavljeni tej intervenciji gradnje tima, naj bi razvili medsebojno zaupanje kot tudi zaupanje v tim.
- Razjasnitev vlog je pristop h gradnji tima, ki poudarja vloge članov v timu in komunikacijo med njimi. Člani izpostavljeni tej intervenciji, naj bi dosegli boljše razumevanje svoje vloge in vloge drugih članov ter dolžnosti v timu.
- Razrešitev problema poudarja identifikacijo glavnega problema v timu. Člani, ki so bili deležni te intervencije gradnje tima, bi naj postali bolj vključeni pri načrtovanju ukrepov razreševanja problemov in pri izvajanju ter evalviranju teh ukrepov.
Ukrepi pri gradnji tima lahko vključujejo različno stopnjo teh štirih modelov. Ravno ta raznolikost v kombinaciji ukrepov, je eden glavnih vzrokov, da je težko smiselno urediti raziskovalne članke na področju učinkovitosti tima [1].
Učinkovitost modelov gradnje tima
V eni izmed metaraziskav so raziskovalci prišli do rezultatov, da je razjasnitev vlog edini element gradnje tima, ki statistično značilno napoveduje učinek gradnje tima na učinkovitost [3]. Kasneje pa so rezultati novejše metaanalize pokazali, da imajo vse komponente gradnje tima zmeren učinek na učinkovitost, vendar pa imata največji vpliv postavljanje ciljev in razjasnitev vlog. Manj učinkoviti sta bili komponenti medosebnih odnosov in razrešitev problema. [1] Raziskovalci so preučevali tudi učinke različnih intervencij pri razvoju organizacije na področju spreminjanja zadovoljstva in drugih stališč. Njihov pregled je pokazal, da so specifične intervencije znotraj gradnje tima kot npr. medosebni odnosi in razreševanje problemov, učinkovito sredstvo pri spreminjanju zadovoljstva in drugih stališč. Pri ugotavljanju učinka modelov gradnje tima na produktivnost, so znanstveniki ugotovili, da je bil učinek večji, če so bile intervencije osredotočene na spreminjanje tima (npr. razreševanje problemov z namenom izboljšanja delovnih procesov), kot če se je organizacija osredotočila na individualne spremembe (npr. razjasnjevanja vlog znotraj tima) [2].
Viri uredi
- Svyantek D.J., Goodman, S.A., Benz, L.L. in Gard, J.A. (1999). The Relationship between Organizational Characteristics and Team Building Success. Journal of Business and Psychology, 14(2), 265 – 283. Založba: Springer.
- Klein, C, Granados, D.D., Salas, E. Le, H., Burke, C.S., Lyons, R. in Goodwin, G.F. (2009). Does team building work? Small Group Research, 40(2), 181-222. Založba: Sage publication. DOI: 10.1177/1046496408328821
- Kozlowski, S.W.J. in Ilgen, D.R. (2006). Enhancing the Effectiveness of Work Groups and Teams. Psychological science in the public interest, 7(3), 77 – 124.
- Salas, E., Rozell, D. Mullen, B. in Driskell, J.E. (1999). The effect of team building
on performance: an integration. Small group research, 30(3), 309 – 329. Založba: Sage publications.
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Klein, C, Granados, D.D., Salas, E. Le, H., Burke, C.S., Lyons, R. in Goodwin, G.F. (2009). Does team building work? Small Group Research, 40(2), 181-222. Založba: Sage publication. DOI: 10.1177/1046496408328821
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Svyantek D.J., Goodman, S.A., Benz, L.L. in Gard, J.A. (1999). The Relationship between Organizational Characteristics and Team Building Success. Journal of Business and Psychology, 14(2), 265 – 283. Založba: Springer
- ↑ Salas, E., Rozell, D. Mullen, B. in Driskell, J.E. (1999). The effect of team building on performance: an integration. Small group research, 30(3), 309 – 329. Založba: Sage publications