Umetni splav

Umetni splav ali umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice. Najpogostejša metoda za prekinitev nosečnosti v prvih dvanajstih tednih sta razširitev (dilatacija) materničnega vratu in izpraskanje ali posrkanje zarodka (abrazija ali vakuumska aspiracija) iz maternične votline.

Prikaz umetnega splava z metodo vakuumske aspiracije pri osmih tednih gestacijske starosti ploda (šest tednov po oploditvi):
1: plodnik,
2: zarodek,
3: endometrij,
4: vaginalni spekulum,
5: cevka,
6: ki je pritrjena na sesalno črpalko.

Po trinajstem tednu se dokonča nosečnost tako, da se sprožijo popadki s solno raztopino ali s prostaglandini. Bolj poredko se opravlja mali carski rez.

V sodobni družbi se odvija debata o moralnosti splava - predvsem zaradi vprašanja, ali je zarodek oseba ali ne. Razvila so se gibanja (pogosto iz verskih krogov), ki zahtevajo prepoved umetnih splavov.

Zakonit umetni splav, ki ga v razviti državi na varen način izvede strokovnjak, je med najvarnejšimi posegi v medicini.[1]

ZakonodajaUredi

 
Zakoni o umetnem splavu po svetu.

Po svetu so zakoni o umetnem splavu različni in segajo od popolne nelegalnosti, do legalnosti v določenih primerih (ogroženost matere, poškodbe zarodka, družbeni dejavniki, posilstvo), do legalnosti splava na zahtevo.

V sodobni zakonodaji v Evropski Uniji edino zakonodaja Malte prepoveduje umetni splav v vseh primerih, celo v primeru ogroženosti življenja matere.

V Republiki Sloveniji je bil z Ustavo leta 1991 potrjena v Jugoslaviji dosežena pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (55. člen), kot osnovna človekova pravica.

Leta 1948 je Nürnberški vojaški tribunal potrdil v zadevi Združene države pr. Greifelt in soobtoženi, da je prisiljevanje žensk v splav (na primer na rasni osnovi) hudodelstvo zoper človečnost. Ulrich Greifelt je bil vodja Centralnega urada za vprašanja rase in naselitve (RuSHA,Rasse- und Siedlungshauptamt) .

Gibanje proti splavuUredi

Glavni članek: Gibanja proti splavu

Kot odziv na vedno bolj razširjeno zakonitost umetnega splava na zahtevo so se pojavila gibanja, ki splavu nasprotujejo in ga smatrajo za nemoralno dejanje.

Glej tudiUredi

SklicUredi

  1. Grimes, D. A.; Benson, J.; Singh, S.; Romero, M.; Ganatra, B.; Okonofua, F. E.; Shah, I. H. (2006). "Nevarni splav: Pandemija, ki jo je možno preprečiti" (PDF). The Lancet. 368 (9550): 1908–1919. doi:10.1016/S0140-6736(06)69481-6. PMID 17126724.

Zunanje povezaveUredi