Travniški čmrlj
Travniški čmrlj (znanstveno ime Bombus humilis) je vrsta čmrljev, ki je razširjena po skoraj celotni Evropi zahodno od Rusije, z izjemo Irske in Islandije. Njegov življenjski prostor se razteza tudi preko Turčije[1] in Tibeta do severne Kitajske.[2] V Veliki Britaniji je njegova populacija omejena na južni del Anglije.[3] Zaradi podobnosti in deljenja istih habitatov je možna zamenjava z maharskim čmrljem.[4]
| Travniški čmrlj | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Travniški čmrlj
| ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Bombus humilis Illiger, 1806 | ||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||
|
Opis
urediTravniški čmrlj je srednje velika vrsta čmrljev z relativno dolgim jezičkom.[5] Samica je običajno dolga med 16 in 18 mm, delavke pa med 10 in 15 mm.[6]
Oprsje je na zgornji strani običajno rumeno oranžne barve, boki so rjavkasto beli ali rjavi, večina spodnjega dela je običajno enake rjavkasto bele barve, ki ima včasih pasast vzorec. Tako matice kot delavke imajo običajno na zgornji strani trupa rjav pas, ki pa pri nekaterih delavkah včasih ni prisoten.[7] Na oprsju v bližini kril se pojavlja nekaj (včasih le ena ali dve) črnih dlačic.[8] Samci so podobni maticam, le da nimajo žela in imajo nekoliko daljše tipalnice.[6]
Življenjski cikel
urediTravniški čmrlj se pojavlja od maja do septembra. Matica se iz hibernacije prebudi spomadi in med travo na tleh ustvari gnezdo,[6] ki je relativno majhno, saj v njem običajno živi manj kot 100 osebkov.[9]
-
Bombus humilis ssp. appeninus -
V nasprotju z ostalimi vrstami čmrljev letajo travniški čmrlji predvsem v toplem delu dneva, podobno kot medonosne čebele. Matice in troti se v Sloveniji razvijejo avgusta.[10]
Habitat in ogroženost
urediVrsta najpogosteje poseljuje obsežna travišča.[9] V Srednji Aziji je travniški čmrlj gorska vrsta, saj živi na nadmorskih višinah med 3000 in 3900 metri.[2] Najraje obiskuje črno deteljo, glavince in grašice.[9] Vrsto najbolj ogroža izguba naravnega okolja zaradi intenzivnega kmetijstva.[6]
Reference
uredi- ↑ Discover Life. »Discover Life map of Bombus humilis«. Pridobljeno 16. februarja 2009.
- ↑ 2,0 2,1 Paul Williams; Ya Tang; Jian Yao; Sydney Cameron (2008). »The bumblebees of Sichuan (Hymenoptera: Apidae, Bombini)«. Systematics and Biodiversity. 7 (2): 101–189. doi:10.1017/S1477200008002843.
- ↑ »Less Common Species of Bumblebee«. Bumblebee.org. Pridobljeno 16. februarja 2009.
- ↑ Saunders, Patrick (2008). »Bombus muscorum and Bombus humilis in the South West in 2008« (PDF). Hymettus.
- ↑ D. Goulson; M. E. Hanley; B. Darvill; J. S. Ellis; M. E. Knight (2005). »Causes of rarity in bumblebees« (PDF). Biological Conservation. 122: 1–8. doi:10.1016/j.biocon.2004.06.017. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. oktobra 2011. Pridobljeno 3. maja 2016. »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. oktobra 2011. Pridobljeno 3. maja 2016.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 ARKive – Images of life on earth. »Brown-banded carder bee«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2010. Pridobljeno 16. februarja 2009. Arhivirano 2010-01-29 na Wayback Machine.
- ↑ Holmström, Göran (2007). Humlor - alla Sveriges arter (Bumble-bees - all the species of Sweden) (v švedščini). Östlings Bokförlag Symposion. str. 116–117. ISBN 978-91-7139-776-8.
- ↑ Worcestershire Biological Record
- ↑ 9,0 9,1 9,2 »BAP Newsletter Aug06« (pdf). BIODIVERSITY ACTION. Herefordshire Biodiversity Partnership. Avgust 2006. str. 3. Pridobljeno 18. februarja 2009.[mrtva povezava]
- ↑ Bevk, Danilo. »Najbolj pogoste vrste«. Čmrljica. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2015. Pridobljeno 3. maja 2016. Arhivirano 2015-04-14 na Wayback Machine.