Odpre glavni meni

Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, * 25. september 1866, Lexington, Kentucky, Združene države Amerike, † 4. december 1945, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Thomas Hunt Morgan
Portret
Rojstvo25. september 1866({{padleft:1866|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2][…]
Lexington[d][4]
Smrt4. december 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[4][1][…] (79 let)
Pasadena[d]
NarodnostFlag of the United States ameriška
Področjagenetika, embriologija
UstanoveBryn Mawr College
Univerza Columbia
Tehnološki inštitut Kalifornije
Alma materUniverza v Kentuckyju
Univerza Johnsa Hopkinsa
Doktorski študentiJohn Howard Northrop
Hermann Joseph Muller
Poznan poodkritju vloge kromosomov, raziskavah na muhi Drosophila melanogaster
Pomembne nagradeNobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1933)
Copleyjeva medalja (1939)
PodpisThomas Hunt Morgan signature.svg

Doktoriral je na Univerzi Johnsa Hopkinsa in se v času službovanja na Kolidžu Bryn Mawr ukvarjal z embriološkimi raziskavami. Ko je bilo leta 1900 ponovno odkrito delo Gregorja Mendla o dednosti, se je preusmeril v genetiko. Nasprotoval je teoriji da je naravni izbor gonilo evolucije in želel je dokazati, da so mutacije pogost pojav pri organizmih in torej same po sebi dovolj za nastanek novih vrst. Zato se je posvetil raziskovanju mutant vinske mušice Drosophila melanogaster. V svoji slavni »mušji sobi« na Univerzi Columbia je gojil populacije različnih mutant. Z njimi je dokazal, da so Mendlovi »elementi«, ki določajo fenotipske lastnosti, geni, ki se nahajajo na kromosomih. To odkritje predstavlja osnovo sodobne genetike. Zanj je leta 1933 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.[5]

V času svoje kariere je napisal 22 knjig in 370 znanstvenih člankov.[6] Po njegovi zaslugi je Drosophila melanogaster eden najpomembnejših modelnih organizmov v sodobni genetiki. Na oddelku za biologijo, ki ga je ustanovil na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu, se je izšolalo sedem kasnejših nobelovcev. V zadnjih letih svoje kariere se je ponovno posvetil embriologiji, predvsem pojavu regeneracije pri živalih.

Opombe in skliciUredi

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Comité des travaux historiques et scientifiques — 1834.
  3. Encyclopædia Britannica
  4. 4,0 4,1 Морган Томас Хант // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. "The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1933". Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno dne 14.6.2017. 
  6. Fisher R.A. & de Beer G.R. (1947). "Bibliography of Thomas Hunt Morgan". Obituary Notices of Fellows of the Royal Society: 455–466. 

Zunanje povezaveUredi